Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
klepèt -éta in -êta m (ȅ ẹ́, é)
nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje
// v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet
// sinhrona komunikacija med uporabniki interneta: spletni klepet; program za klepet po internetu; osebni stik v današnjem času velikokrat zamenjamo za internetni klepet
♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
SSKJ²
kóckati -am nedov. (ọ̑)
1. igrati igro (na srečo) s kockami: kocka z bogatim tujcem / ekspr. kockati na srečo / otroci so se vse popoldne kockali
// pog. igrati igro (na srečo) sploh: samo pije in kocka
2. tlakovati z (granitnimi) kockami: delavci kockajo še zadnji del cestišča
    kockajóč -a -e:
    slika prikazuje kockajoče vojake
    kóckan -a -o:
    cesta je skozi vas kockana; kockano cestišče
Celotno geslo Vezljivostni G
kóckati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo igrati se s koc kam i
Rad je kockal /na srečo/ (s komer koli).
2.
kdo/kaj tlakovati s koc kam i kaj
Delavci trenutno kockajo cel mestni trg.
SSKJ²
kočérja -e ž (ẹ̑) pog.
obrok hrane, ki se jé pozno popoldne namesto kosila in večerje: za kočerjo so spekli pico
SSKJ²
kóktajl in kóktejl tudi cocktail -a [tretja oblika kóktajl in kóktejl] m (ọ̑)
mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti koktajle; piti koktajl; čokoladni, sadni koktajl; večer s koktajli; pren., ekspr. koktajl ritmov in popevk
// poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na koktajl; prirediti koktajl na čast gostom; v prid. rabi: koktajl obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve
SSKJ²
kólo1 -a s (ọ̑)
1. ljudski ples, pri katerem so plesalci drug zraven drugega, navadno v krogu: popoldne so zaplesali kolo / metliško kolo iz okolice Metlike; moravsko kolo iz Pomoravja / zaigrali so kolo skladbo za ta ples
// tak ples sploh: gledati brigadirsko kolo
2. plesalci, razvrščeni pri tem plesu: kolo se je razklenilo, vilo; priključil se je kolu / zaplesali so v kolu
Celotno geslo Sprotni
komírati nedovršni glagol
    slengovsko biti v stanju okrnjenega zavedanja kot posledica prekomernega uživanja alkohola, drog 
ETIMOLOGIJA: koma
SSKJ²
končávati -am nedov. (ȃ)
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti; končevati: končavati beljenje stanovanja; publ. predsednik je končaval s pozdravljanjem gostov
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: črtico končava s spomini na mladost
2. s širokim pomenskim obsegom izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja: že ves popoldan končava nalogo / obrtnik je končaval svoj izdelek
3. star. ubijati, usmrčevati: ropali in končavali so nedolžne ljudi
// uničevati, ugonabljati: prepovedano je končavati gozdove; pije in si končava zdravje
    končávati se navadno s prislovnim določilom
    izraža
    a) približevanje prenehanju obstajanja glede na čas: poletje se naglo končava
    b) prenehanje obstajanja glede na prostor: stal je tam, kjer se končava znamenita dolina
SSKJ²
korúza -e ž (ú)
enoletna rastlina s kolenčastim steblom in velikimi storži ali njeno seme: saditi, okopavati koruzo; koruzo ličkati; popoldne so lomili, trgali koruzo; pečena koruza; zunaj visi kita koruze / koruza letos dobro kaže / koruza je spet poplavljena njiva s koruzo / bela koruza z belimi zrni; debelozrnata, drobnozrnata koruza; semenska koruza
● ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; pog. živita na koruzi živita skupno življenje brez zakonske zveze
♦ agr. silažna koruza ki je za silažo; biol. heterozna, hibridna koruza; vrtn. pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica
SSKJ²
kosílo -a s (í)
1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo
● ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed
// uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku
2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih
Celotno geslo Sinonimni
kosílo -a s
obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne; uživanje tega obrokapojmovnik
SINONIMI:
nar. južina1, ekspr. kosilce, knj.izroč. obed
GLEJ ŠE SINONIM: zajtrk
GLEJ ŠE: kositi1, kositi1, pokositi1
Celotno geslo Sinonimni
kósiti1 -im nedov.
uživati obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne
SINONIMI:
jesti kosilo, knj.izroč. dinirati, pog. imeti kosilo, star. južinati, knj.izroč. obedovati
Celotno geslo eSSKJ
košárkar košárkarja samostalnik moškega spola [košárkar]
    1. športnik, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkaš
      1.1. kdor igra košarko, se s košarko ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑košarka
SSKJ²
kotalkalíšče -a s (í)
urejen prostor z betonsko, asfaltno ploskvijo za kotalkanje: vsako popoldne se hodi kotalkat na kotalkališče; drsališča in kotalkališča
Celotno geslo Frazemi
kôtel Frazemi s sestavino kôtel:
bíti [vróče] kot v kôtlu, vréti kot v kôtlu, zavréti kot v kôtlu
SSKJ²
krávče -ta tudi kravčè -éta s (ā; ȅ ẹ́)
ekspr. krava, navadno suha, stara: vse popoldne je pasel kravče
SSKJ²
kŕhelj -hlja tudi krhèlj -hljà m (ŕ; ə̏ ȁ)
nav. mn. posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka: vse popoldne sta žvečila krhlje; kuhani krhlji / suhi jabolčni krhlji
// po obliki temu podoben kos hrane, navadno sadeža: posoljeni krhlji paradižnika / jajčni krhlji / limonini, pomarančni krhlji / na krhlje zrezano sadje
SSKJ²
krníflati -am nedov. (ȋ)
nižje pog. nadlegovati, gnjaviti, pestiti: celo popoldne so ga krniflali zaradi neuspeha v šoli
Celotno geslo Frazemi
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
Celotno geslo Frazemi
Láhov Frazemi s sestavino Láhov:
nedólžen kot Láhov kòš, nevéden kàkor Láhov kòš, réven kàkor Láhov kòš
Število zadetkov: 448