Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
potépati se -am se stil. -ljem se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. hoditi okrog brez dela, cilja: že ves teden se potepa in ga ni na delo, v šolo; rad se potepa
    // hoditi iz kraja v kraj in biti brez zaposlitve: potepa se in krade
    // ekspr. hoditi brez cilja, namena: popoldne se grem malo potepat po mestu / pes se spet potepa
    ●     ekspr. kod se pa tako dolgo potepa kje je, se mudi, zadržuje
  2. 2. ekspr. hoditi, potovati: potepal se je po starodavnih mestih; veliko se potepa po svetu
    potepajóč se -a -e: potepajoč se po mestu, je srečal starega znanca; potepajoči se delomrzneži
SSKJ
poúk -a m (ȗ) 
  1. 1. organizirano, sistematično podajanje učne snovi v šoli: pouk se začne septembra; danes imamo šest ur pouka / jezikovni pouk; pouk branja in pisanja; pouk v maternem jeziku / pouka prost dan / učenec moti pouk; pripravljati se za pouk; otroški starosti primeren pouk
  2. 2. glagolnik od poučiti: pouk o nastalih razmerah; v tej stvari je potreben pouka
    // kar omogoči določeno znanje, vedenje o čem: zapomnil si je njegov pouk; v knjigi je pouk o tem / to naj ti bo v pouk
    ♦     jur. pravni pouk o pravicah in dolžnostih pravnega subjekta; del odločbe o možnem pravnem sredstvu zoper to odločbo; ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev; elementarni pouk v prvem razredu osnovne šole, ki obravnava elemente predmeta; frontalni pouk pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; kabinetni pouk pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici; šol. celodnevni pouk delo šole v dveh izmenah; pouk istih učencev dopoldne in popoldne; celostni pouk ki ni razdeljen po predmetih; indirektni pouk pri katerem učitelj sam ne poučuje, ampak organizira samostojno, tiho delo učencev; kombinirani pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov; predmetni pouk pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; razredni pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov
SSKJ
pôzen -zna -o prid., peti pomen poznéjši (ó ō) 
  1. 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen; pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti
    // pozni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
  2. 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: pozen izid knjige; pozen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako poznim uspehom zapoznelim
    // pozna setev; danes imamo pozno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo pozno pozno dozorelo
    // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov pozni prihod nas je zmotil; pozno branje jo utruja / ekspr. danes bom pozen bom pozno prišel (domov)
  3. 3. od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že pozen večer, ko so se razšli; pozna jesen, pomlad; šiva do pozne noči; pozno popoldne / prišel je v poznih (večernih) urah pozno zvečer; ekspr. ura je že pozna pozno je že
    // dočakal je pozno starost visoko
    // pozni srednji vek zadnje obdobje; pozna antika
    ●     ekspr. občudovali ga bodo še pozni rodovi še dolgo bo slaven, občudovan
  4. 4. ki doraste, dozori v razmeroma daljšem času: pozni krompir; cveteli so pozni nageljni; pozne češnje; pozne in zgodnje sorte
  5. 5. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti poznejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, poznejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v poznejšem razvoju; tudi poznejše operacije niso uspele / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, poznejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, poznejših reklamacij ne upoštevamo
    // nanašajoč se na osebo, ki bo v kakem stanu, poklicu, funkciji, zdaj pa še ni: poznejši minister; njegov poznejši sodelavec
    ♦     gozd. pozni les gostejša plast lesa v letnici; um. pozni barok; pozna gotika; vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina
    pôzno 
    1. 1. prislov od pozen:
      1. a) danes smo pozno jedli / pozno je šel na vlak / že precej pozno je za prijavo
      2. b) vrnil se bo pozno; prihajal je vsak večer pozneje / zelo je že pozno pozno zvečer
        // pozno popoldne so odšli; govorili so pozno v noč
      3. c) pridi pozneje; morda se bo pozneje spomnil / prišla je uro pozneje, kot je rekla; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / leto (dni) pozneje je umrla še mati
    2. 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo mora oddati najpozneje do konca semestra; dolg mora vrniti najpozneje v enem letu
      ●       ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja
SSKJ
pôznopopoldánski tudi pôznopopóldanski -a -o [u̯d] prid. (ó-á; ó-ọ̑) nanašajoč se na pozen popoldan: na hišo je sijalo poznopopoldansko sonce / poznopopoldanska družabna prireditev
SSKJ
préd prisl. (ẹ̑) star. prej: ne miruje pred, dokler ne dobi
● star. obiskal ga je pred ta dan popoldne prejšnji dan
SSKJ
predrémati -ljem, in predrémati tudi predremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) dremaje prebiti, preživeti: predremal je vse popoldne; v kupeju za kadilce je predremal pol poti / predremati predavanje
SSKJ
predstáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. izvajanje, uprizarjanje odrskega dela pred občinstvom: gledati predstavo; oblikovati, režirati, voditi predstavo; kupiti vstopnice za predstavo / predstava je bila zelo obiskana videlo jo je veliko ljudi
    // cirkuška, filmska, gledališka, lutkovna predstava / gala predstava; popoldanska, večerna predstava; predstava na prostem / predstava Hamleta drame Hamlet
    // abonmajska predstava; otvoritvena predstava sezone prva, uvodna
    // zaradi bolezni je predstava odpadla je ni bilo
    // predstave (so) ob petnajsti, sedemnajsti, devetnajsti in enaindvajseti uri
  2. 2. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstave se spreminjajo; jasna, nazorna predstava; predstave in zaznave / slušna, vidna predstava; predstava hrapavosti
    // navadno v zvezi z o kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: imeti čudne, svoje predstave o čem; o vohunstvu imate napačne predstave; ustvariti si predstavo o najnovejši literaturi; izkrivljena, objektivna, subjektivna predstava o svetu / ta cesta ustreza naši predstavi o dobri poti
    ●     knjiž. v predstavah se mu je prikazovala podoba matere mislil je na mater
SSKJ
preklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) klepetaje prebiti, preživeti: z njim je preklepetala vse popoldne, marsikatero uro
● ekspr. vse, kar sta vedela, sta že preklepetala o vsem sta se že pogovorila
SSKJ
premetávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z metanjem spravljati kaj drugam, na drugo mesto: premetavati gramoz, pesek; premetavati z lopato / premetavati kovance v žepu
    // nav. ekspr. hitro, sunkovito spravljati kaj z enega mesta na drugo: premetavati knjige, perilo; premetavati po omari / premetavati grižljaj po ustih / vsak dan so mu premetavali hišo, da bi odkrili ilegalno literaturo prizadevno preiskovali, pregledovali
  2. 2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so premetavali čoln sem ter tja; vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja; brezoseb. premetavalo jih je po vozu; premetava se od bolečin in stoka; premetavati se po postelji; premetava se kot riba na suhem, v mreži; pren. čustva so ga premetavala iz skrajnosti v skrajnost; življenje ga neusmiljeno premetava
    ●     pog. vse popoldne sta premetavala karte kvartala; star. nemirno je premetaval liste v albumu obračal; ekspr. to misel je dolgo premetaval (po glavi) dolgo je premišljal o tem; ekspr. premetavali so se po blatnem kolovozu proti vasi peljali so se
SSKJ
presédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. povzročati, da seda kdo drugam: razrednik je pogosto presedal učence; presedali so se na sonce; star. presedali so z vrta v sobo
  2. 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: presedali smo na več postajah
  3. 3. knjiž. sedeč preživljati: vse popoldneve preseda na vrtu / ekspr. dolge ure preseda pri knjigi bere, študira
  4. 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom biti neprijeten, zoprn: negotovo čakanje mu preseda; pijača mi že preseda; vse mu je že presedalo; enolično življenje mu je začelo presedati / ta sitnež mi preseda s svojimi pripombami
    presédati se nekoliko se dvigati in spet sedati: pogledoval je k vratom in se presedal; presedal se je po fotelju, da bi mu bilo čim udobnejše
SSKJ
presedéti -ím dov. (ẹ́ í) sedeč prebiti, preživeti: po več ur dnevno je presedel na klopi; nepremično je presedel celo uro / popoldne je presedela pri frizerju; ekspr. ure in ure je presedel pri knjigah bral, študiral
// ekspr. več let je presedel v zaporu prebil, preživel
● ekspr. presedeti kazen prestati
    presedèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od presedeti: ure, presedene na sestankih
    2. 2. knjiž. poškodovan od sedenja: preseden naslanjač
SSKJ
presedévati -am nedov. (ẹ́) sedeč preživljati: vse popoldneve je presedeval v naslanjaču / ekspr. cele noči presedeva pri knjigah bere, študira
SSKJ
preslonéti -ím dov. (ẹ́ í) sloneč prebiti, preživeti: popoldan je preslonela na oknu / ekspr. vse večere je preslonel pri meni prebil, preživel
● ekspr. koliko ur sem preslonel nad knjigo bral, študiral
SSKJ
prestájati2 -am nedov. (ā) ekspr. stoječ preživljati: popoldneve je prestajal na vrtu in gledal v gore
SSKJ
preždéti -ždím dov., preždì (ẹ́ í) 
  1. 1. negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: vse popoldneve je preždel ob vodi; nekaj ur je preždela v kotu, trudna od slovesa / brez dela je preždel dopoldan
  2. 2. napol buden prebiti, preživeti: noči ni prespal, ampak preždel
  3. 3. ekspr. prebiti, preživeti sploh: vojno vihro je preždel doma; zimo je preždel na klopi pri peči
    ●     ekspr. več ur na dan preždi pri mizi in piše presedi
SSKJ
prežíti -žíjem dov. (í ȋ) zastar. preživeti: s prijatelji prežije prijetne urice; vse popoldneve je prežil doma / prežiti življenje v naravi
    prežít -a -o: leta, prežita v tujini
SSKJ
preživéti -ím dov., prežível (ẹ́ í) 
  1. 1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne
    // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral
    // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje
  2. 2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel
    // nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi
    // ekspr. drevo ni preživelo hude zime
    // živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas
  3. 3. neustalj. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami
    preživéti se postati nesodoben, zastarel: taka miselnost se je že preživela
    preživèl in preživél -éla -o: misliti na preživele čase; preživeli nazori; preživeli potniki; sam.: skrb za preživele; to je nekaj preživelega
    prežívljen -a -o: preživljeni načini dela
    preživét -a -o: taki postopki so že preživeti; v rojstnem kraju preživeta mladost; sam.: to je nekaj preživetega
SSKJ
prigrméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. grmeč se pojaviti: popoldne je prigrmela nevihta / tanki so prigrmeli v vas / jezno je prigrmel v kuhinjo kričeč prišel
SSKJ
prigúncati se -am se dov. (ȗ) pog. prigugati se: pozno popoldne se je avtobus le priguncal do končne postaje / ves zaspan se je priguncal v dnevno sobo
SSKJ
prihrúti -hrújem dov. (ú) 
  1. 1. nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: popoldne je prihrul vihar; s severa je prihrul močen veter
  2. 2. ekspr. hrupno priti: sovražne čete so prihrule v deželo; jezen je prihrul v sobo
Število zadetkov: 187