Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
govorílen -lna -o prid. (ȋ) ki se uporablja za govor, govorjenje: govorilni organi; govorilne mišice
♦ ptt naglavna govorilna garnitura; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši; teh. govorilna cev cev za prenašanje govora iz enega prostora v drugega, zlasti na ladjah, letalih
SSKJ
mìš míši ž (ȉ í) majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo
// past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš
SSKJ
navzkrížje -a s (ȋ) nav. ekspr. neskladje, nesoglasje: navzkrižja med strankama se povečujejo; družbena, politična navzkrižja; navzkrižje interesov, mnenj; navzkrižja v vzgoji / med njima prihaja do navzkrižij prepirov, sporov; s starši je prišel v navzkrižje
SSKJ
nèpokórnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepokornega človeka: njihova upornost in nepokornost jim je delala skrbi / nepokornost človeške narave / star. starši so bili nejevoljni zaradi nepokornosti otrok neubogljivosti
SSKJ
oglèd -éda m (ȅ ẹ́) glagolnik od ogledati: ogled stavbe je bil komisijski; omogočiti ogled tekme / publ. ogleda razstave se je udeležilo več učencev razstavo si je ogledalo več učencev; film je vreden ogleda film je dober
// predmet je že dolgo na ogledu / iti na ogled po njivah / mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti
♦ etn. iti na oglede, v oglede s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer
SSKJ
óglednik -a m (ọ́) nav. mn.  
  1. 1. nar. vzhodno snubec: v hišo so prišli ogledniki
  2. 2. etn. nevesta, ženin s starši, ki pride na obisk na ženinov, nevestin dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer
SSKJ
ostaréti -ím dov. (ẹ́ í) postati star: oče je ostarel / prezgodaj ostareti
● ekspr. pri stroju je ostarel zelo dolgo je delal pri stroju
    ostarèl in ostarél -éla -o: ostareli starši; ekspr. ostarela dekleta
SSKJ
potómstvo -a s (ọ̑) sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati potomstvo kake družine
// potomci: prenašati lastnosti na potomstvo; ekspr. ti starši preveč skrbijo za svoje potomstvo otroke
SSKJ
razgovárjati se -am se nedov. (ȃ) uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi
● publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena
// raba peša izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti
    razgovárjati zastar.  odvračati, odsvetovati: razgovarjali so jo od poroke z njim
    razgovarjáje se: hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih
    razgovarjajóč se -a -e: sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci
SSKJ
razvézati in razvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. narediti, da kaj preneha biti
    1. a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel
    2. b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike
  2. 2. jur. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati
  3. 3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet
  4. 4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoriti
    ●     redko hoja ga je razvezala sprostila; redko razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati; ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahen
    ♦     lingv. razvezati besedo razložiti pomen besede z besedami, ki jo sestavljajo
    razvézan -a -o: razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja
SSKJ
risáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. risati: risariti za razvedrilo / že njegovi starši so risarili slikali
SSKJ
rodítelj -a m (ȋ) 
  1. 1. mn. in dv., knjiž. starši: biti hvaležen svojim roditeljem; umrla sta mu oba roditelja / nagrajeni pes je prevzel dobre lastnosti roditeljev
  2. 2. knjiž. moški v odnosu do svojega otroka; oče: sin ni poznal svojega roditelja; nezaupanje do roditelja
  3. 3. biol. moški ali ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi roditeljev
SSKJ
siróta -e ž (ọ̑) 
  1. 1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih: biti, postati sirota; skrbeti za sirote / je sirota brez matere, očeta / enostranska otrok brez enega od staršev, obojestranska sirota otrok brez staršev; občinska sirota nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina; partizanska, vojna sirota
  2. 2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: siroti nisva vedeli, kaj naj storiva / kot nagovor ti sirota ti
    ●     preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo
SSKJ
skrbljív -a -o prid. (ī í) knjiž. skrben: skrbljiva gospodinja / njegovi starši so kar preveč skrbljivi / očetovsko skrbljiv pogled / zdeli so se mu nemirni in skrbljivi zaskrbljeni
    skrbljívo prisl.: skrbljivo negovati bolnika; skrbljivo počesani lasje
SSKJ
ubogljívost -i ž (í) lastnost ubogljivega človeka, zlasti otroka: ubogljivost otroka / starši zahtevajo ubogljivost
SSKJ
ukovína -e ž (í) zastar. učnina: ukovina za tečaj / starši so obrtniku plačali ukovino
SSKJ
zapoznélec -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: ulice so bile prazne, zadnji zapoznelci so hiteli domov
// kdor naredi kaj pozneje kot drugi; zamudnik: zapoznelci v uvajanju moderne tehnologije
● knjiž. bil je otrok zapoznelec starši so bili ob njegovem rojstvu že razmeroma stari
SSKJ
zíbkati -am nedov. (ȋ) ekspr. narahlo zibati: valovi zibkajo čoln / zibkati otroka
● evfem. soseda bo spet zibkala rodila; ekspr. starši ga preveč zibkajo zelo, pretirano skrbijo zanj
SSKJ
bótati se -am se nedov. (ọ̄) star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto; botati se za plačilo
SSKJ
domeníti se in doméniti se -im se dov. (ī ẹ́) dogovoriti se: domeniti se za sestanek; s starši smo se že domenili
    doménjen -a -o: diskutanti so bili domenjeni med seboj; za sestanek je že vse domenjeno; ekspr. torej domenjeno, dobiva se pri tebi / domenjeni znaki znaki, ki se uporabljajo po dogovoru
Število zadetkov: 151