Zadetki iskanja
Svetokriški
zidati -am nedov. zidati: s' rokami ſe bodo fliſſali ſidat nedol. to Zerku Boshjo ǀ glaboku pot semlo je bil pustil eno hisho sijdat nedol. ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat nedol. Cerkve ǀ Sakaj G. Bug imenuie Tempel Davidau, dokler David ga nej puſtil sydat nedol., ampak Salamon ǀ hozhem jeſt sydati nedol. mojo Cerkou ǀ njega hiſha ſe ima sjdat nedol. ǀ ta kateri ſida 3. ed., inu zimpra veliku skerb, inu muió imá ǀ katerem Zerkue ſidamo 1. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate, ampak hishe sydate 2. mn. ǀ de si lih shleht sidaio 3. mn., vener dober lon imeti hozheo ǀ Ty greshni sidajo 3. mn. nyh grehe na moje rame ǀ nove Zerkve ſe ſidaio 3. mn. ǀ Tempelne K'zhasti Boshij je sijdal del. ed. m ǀ v' tem meſti Conſtantinopel eno veliko, lepo zerku ſo ſydali del. mn. m ǀ nekadai ludje ſo sydali del. mn. m majhine, inu teſne hishe ǀ ſo sidali del. mn. m to veliko Zerku v'Salzburgi
Pleteršnik
zijáča, f. 1) die Gafferin, Mur., SlGor.-C.; — za zijačo imeti kako žensko, ein Weib zum Besten haben, Slom.; — 2) die Plärrerin, Mur.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
zložiti -im dov. 1. zložiti: poprej more ſvoje mreshe sloshit nedol., inu ſvoje hishne rezhy perporozhit 2. zbrati: kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili, de hozheo en lep dvor puſtiti ſydat, inu k'temu bi sloshili del. mn. m vſe nyh shaze (v)kup(aj) zložiti 1. zbrati: ſim perſilen vezh marter tiga ſveita vkupai sloshit nedol., aku vam hozhem enu maihinu taiſte martre saſtopit dati ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe 3. mn., inu tem ſholnerjam neſsejo 2. sestaviti: nam je perneſel taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano, nad katero tulikain lejt ſo ty ſtari Arzaty ſhtudierali, ali vener jo ne ſo mogli vkup sloshit nedol. ǀ Mahomet je bil leto spet vkupaj sloshil del. ed. m → izmekniti
Prekmurski
zmòči tudi zmòčti zmòrem dov.
1. pomagati: Szám ſzi pa nemre zmocsi BKM 1789, 227; Prôti ſzmrti ſzi je Nej mogla 'ze zmocsi BRM 1823, 438; mi ſzmo k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48; Li ti mores zmocsti Mené vu krhkôcsi KAJ 1848, 159; Jasz szem ednoga junáka zbudo, steri zmocsti má TA 1848, 7; mogôcse ti je zmocsti, csi li scsés KAJ 1870, 50; Ár lüdsztvi nevolnomi ti zmores TA 1848, 13; Boug me zmore SM 1747, 72; Boug, Da te zmore ſzté nevoule BKM 1789, 194; zmori náſz z-nevôle BRM 1823, 320; ka ga je vu potrejbcsini bodoucsega zmogao KM 1790, 48; Goszpod i zmogao mi je TA 1848, 21
2. imeti: Što niti pokrivátjega opeka nezmore BJ 1886, 7; Dájte nám ka zmorete KOJ 1845, 143; pokedob pispek nebi zmogli szlovenszkih mésnikov KOJ 1914, 145
3. premagati: Drügi pojbár právi nyemi, ka ga on hitro zmore KM 1790, 18
zmòčti se zmòrem se opomoči si: Li hitro ſze i po tom zmore z-ſzvojega betega KM 1790, 42
1. pomagati: Szám ſzi pa nemre zmocsi BKM 1789, 227; Prôti ſzmrti ſzi je Nej mogla 'ze zmocsi BRM 1823, 438; mi ſzmo k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48; Li ti mores zmocsti Mené vu krhkôcsi KAJ 1848, 159; Jasz szem ednoga junáka zbudo, steri zmocsti má TA 1848, 7; mogôcse ti je zmocsti, csi li scsés KAJ 1870, 50; Ár lüdsztvi nevolnomi ti zmores TA 1848, 13; Boug me zmore SM 1747, 72; Boug, Da te zmore ſzté nevoule BKM 1789, 194; zmori náſz z-nevôle BRM 1823, 320; ka ga je vu potrejbcsini bodoucsega zmogao KM 1790, 48; Goszpod i zmogao mi je TA 1848, 21
2. imeti: Što niti pokrivátjega opeka nezmore BJ 1886, 7; Dájte nám ka zmorete KOJ 1845, 143; pokedob pispek nebi zmogli szlovenszkih mésnikov KOJ 1914, 145
3. premagati: Drügi pojbár právi nyemi, ka ga on hitro zmore KM 1790, 18
zmòčti se zmòrem se opomoči si: Li hitro ſze i po tom zmore z-ſzvojega betega KM 1790, 42
Svetokriški
znamenje -a s znamenje: Letu je enu gvishnu ſnamine im. ed. de ta dusha bò pogublena ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine im. ed., de taisti zhloviK je pameten ǀ kakot snaminie im. ed. na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom oſtane ǀ Lok je ſnaminje im. ed. tiga boia ǀ v'tej bi ſe snaminje im. ed. vidlu ǀ kadaj bosh ò Vſmileni Gospud, Lok tiga ſnaminja rod. ed. puſtil vidit ǀ ta kateri nej imel tiga ſnamina rod. ed., ga nej ſò sa praviga erba, ampak sa pankarta ſposnali ǀ vekshi snamina rod. ed. ſvoje lubesni nam nej magal puſtiti ǀ cilu s'roko snaminia rod. ed. S: Chrisha na vashe ſerce ne ſturite, de bi yh odgnali ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat ſtebre, k' ſnaminu daj. ed., de ony ſo bily grunt Israelske Vere ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu daj. ed. tiga merù ǀ je taiſti nebeski Lok, k' ſnaminju daj. ed., de je nam myr od G. Boga sadubil ǀ k'snaminu daj. ed. tiga myru eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ Romulus, inu Remus k'ſnaminu daj. ed. te hualeſhnosti, ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ k'snaminiu daj. ed. ſvoje lubesni ſi je bil en perst odresal ǀ Studenizi, inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu daj. ed. njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ ſturi ſnamine tož. ed. Krisha ǀ de sna snamine tož. ed. s: Chrisha sturiti ǀ Ajdouski Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tož. ed. tu dreuje ǀ G. Bug sa ſnaminie tož. ed. tiga myru poſtavi Lok ǀ s' oroshiam nam da sa gvishnu ſnaminje tož. ed. tiga myru ǀ Jeſt hozhem tebi dati enu ſnamjne tož. ed. ǀ je proſsila Mario Diuizo, de sa nje trosht bi hotela eno snanie tož. ed. dati v'katerem ſtanu ta nje Nuna ſe najde ǀ ti ſi bila v' ſnamini mest. ed. te Vage rojena ǀ v' tem Nebeſkem ſnaminu mest. ed. tiga leva ǀ ſe porodi pod ſnaminam or. ed. te Vage ǀ Saſnamenouan s' snaminam or. ed. shiviga Boga ǀ kadar eni Bogaboyezhi ludje bi ne bilij hudizhe s' ſnaminiam or. ed. S. Chrysha, inu S. Molitvo odgnali ǀ vſy ſo bili sasnamenouani na herbitu s' snamenam or. ed. ene Sulize ǀ s'ſnaminom or. ed. shnimij je govorila ǀ ta snamina im. mn. nej ſo sadosti, sakaj takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja tož. mn. teh sheblou ǀ vidimo takushna snamina tož. mn., Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila ǀ mei drugimi snamini or. mn., is katerih ſe more doli vſet, gdu je mej timi isvolenimi
Pleteršnik
znȃnje, n. 1) das Wissen, die Kunde: na z. dati, kund thun, bekannt geben; na z. vzeti, zur Kenntnis nehmen; — 2) das Wissen (als Kennen und Können), die Kenntnis; z. svetega pisma; z. francoskega jezika; obširno z.; pripravno z., die Vorkenntnis, Cig. (T.); — 3) die Bekanntschaft; z. imeti s kom, eine Bekanntschaft mit jemandem unterhalten, (z žensko) ein Verhältnis haben; v znanju si biti, Cig.; — 4) die Bekanntschaft (= die Bekannten): veliko znanja (= znancev) imeti, Cig.; v znanju, unter Bekannten, Lašče-Levst. (M.).
Prekmurski
znášati -am nedov.
1. prenašati, imeti potrpljenje: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10; Sto te more zvisávati, Kâ szi gotov bio znásati bolezen KAJ 1848, 223; Záto vſza znáſam za volo ti odebráni KŠ 1771, 648; Ár za tvojo volo znásam spot TA 1848, 54; nego vſza znáſſamo KŠ 1771, 506; Csi kaſtiganye znáſate KŠ 1771, 694; Sto bode britke tvoje vdárcze znáſao BKM 1789, 344; dobro bi ga znáſſali KŠ 1771, 547
2. znašati, predstavljati: Gláva znáša eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21
znášati se -am se
1. ponašati se: Kérkedni; znásati sze KOJ 1833, 162
2. prenašati, potrpeti: kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim znáſati TF 1715, 14; I znáſajte ſze pokojni biti KŠ 1771, 620
3. vesti se: Domá se dobro znášaj BJ 1886, 12; Vu cérkvi se je dobro znášala BJ 1886, 21
znašajóuči -a -e ki prenaša, potrpi: poſztávlena ſzo kaſtigo znáſajoucsa KŠ 1771, 758; Znáſajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 609; Ovo blá'zene právimo te znáſajoucse KŠ 1771, 753
1. prenašati, imeti potrpljenje: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10; Sto te more zvisávati, Kâ szi gotov bio znásati bolezen KAJ 1848, 223; Záto vſza znáſam za volo ti odebráni KŠ 1771, 648; Ár za tvojo volo znásam spot TA 1848, 54; nego vſza znáſſamo KŠ 1771, 506; Csi kaſtiganye znáſate KŠ 1771, 694; Sto bode britke tvoje vdárcze znáſao BKM 1789, 344; dobro bi ga znáſſali KŠ 1771, 547
2. znašati, predstavljati: Gláva znáša eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21
znášati se -am se
1. ponašati se: Kérkedni; znásati sze KOJ 1833, 162
2. prenašati, potrpeti: kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim znáſati TF 1715, 14; I znáſajte ſze pokojni biti KŠ 1771, 620
3. vesti se: Domá se dobro znášaj BJ 1886, 12; Vu cérkvi se je dobro znášala BJ 1886, 21
znašajóuči -a -e ki prenaša, potrpi: poſztávlena ſzo kaſtigo znáſajoucsa KŠ 1771, 758; Znáſajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 609; Ovo blá'zene právimo te znáſajoucse KŠ 1771, 753
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
znesti [znésti znésem] dovršni glagol
- odnesti ven
- znesti jajca
- v obliki 3. osebe ednine doseči vrednost, kot jo izraža določilo; znesti
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Vorenc
zob1 m, F46, dens, ẛob; dens maxillaris, zheluſtni ṡob, kotnik; dentire, ẛobè raſteozhe iméti, ẛobè vun gnati; edentare, ẛobè ṡbiti, vun ṡbiti; frendere dentibus, s'ṡobmy ṡhkripati; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga ṡobè bolè; stridor dentium, ṡhkripanîe teh ṡoby; stupor dentium, ṡkonaſti ṡobé
Svetokriški
zraven2 predl. z rod. zraven: Ie pridgual S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ vſe skusi je bil ſraven Alexandra Macedonskiga ǀ della teh ſerznih Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy, inu s' ternikam ribe lovj ǀ pravi shivi Iſraelski Bug n' hozhe obeniga Boga sraun ſebe imeti → izreči
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
zunaj1 prisl. zunaj: sa volo njega greha je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ obeden mene n'hozhe pod ſtreho imeti, ſatorai morem letukaj s'vnej leskati od zunaj 1. na zunaj: od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna, inu sgrunta kakorshne ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Vidim to gnadliuo Gospodizhno od ſunaj ſilnu lepu gvantano ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ od sunej ſo ludem podobni, ali od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ lushti tega ſvejta ſò kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa … snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu 2. zunaj: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi ſo bilij s'notrej 3. na pamet: fant ſe navuzhj od ſunaj vſe Note ǀ ſerzhnu govori, kar ſe ſi od ſunaj navuzhil ǀ Euſebius pak piſſe, de on je posnal eniga slepiga Mosha, kateri je odſunaj ſnal Svetu Piſſmu Stariga, inu Noviga Teſtamenta
Svetokriški
zvest -a prid. 1. zvest: Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten: kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti: ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
zvonìti -ím nedov.
1. zvoniti: gda szo zvoniti zácsali KAJ 1870, 130; Zvoni néba zlejpim gláſzom BKM 1789, 91; pren. Naj zvonijo i peſzmi BKM 1789, 286
2. imeti občutek zvenenja: da je po vühaj zvonilo KOJ 1845, 115
1. zvoniti: gda szo zvoniti zácsali KAJ 1870, 130; Zvoni néba zlejpim gláſzom BKM 1789, 91; pren. Naj zvonijo i peſzmi BKM 1789, 286
2. imeti občutek zvenenja: da je po vühaj zvonilo KOJ 1845, 115
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
žalosten -tna prid. žalosten: Alexander je bil shaloſten im. ed. m ǀ pred ozhy nam je postaulen en shalosten im. ed. m firsht ǀ Ti ſi shaleſten im. ed. m kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat ǀ O shaloſtni im. ed. m dol. glaſs ǀ pride ta shaloſtna im. ed. ž poshta v'Rim ǀ ſilnu shalostna im. ed. ž je bila postala ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna im. ed. ž, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ǀ tu grenku slatku, tu shalostnu im. ed. s veſselu naprej pride ǀ njegovu shalosſtnu im. ed. s ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Sam Bug ſe zhudi, inu toshi s'kuſi vſta tiga shaloſtniga rod. ed. m Ieremia Preroka ǀ Grè v'tu meſtu Najm, de bi Synu une shaloſtne rod. ed. ž Vduve od ſmerti obudil ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne rod. ed. ž Mariæ ǀ klagovajne te shalostne rod. ed. ž uduve ǀ is shaloſtniga rod. ed. s ſerza vashiga potekò ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni daj. ed. ž matteri ǀ Bug pokashe tei shalosni daj. ed. ž sheni en frishen ſtudenz ǀ En shaloſten tož. ed. m dan je imela Agar ǀ So shli gledat ta shaloſtni tož. ed. m dol. ſpektakil ǀ ty vſmileni ſo Chriſtuſa v' podobi eniga petleria v' hisho vſeli … shaloſtniga tož. ed. m ži. potroshtali ǀ nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga tož. ed. m ži. Iesusa ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno tož. ed. ž poshto ǀ jo najdeio vſo shalostno tož. ed. ž, inu vjokano ǀ je shlishal eno shalaſtno tož. ed. ž shtimo ǀ ta ſvetli dan v'shalostno tož. ed. ž nuzh ſe preoberne ǀ de bi mogal njegovu shaloſtnu tož. ed. s ſerze potroshtat ǀ de bi mogal tu ſilnu shalostnu tož. ed. s, inu prestrashenu, ſerze Chriſtuſavu potroshtat ǀ pride noter ena dusha v' shaloſtni mest. ed. ž podobi ǀ s' ſvojo shaloſtno or. ed. ž temmo sakrye vſe elemente ǀ de bi jeſt na leta vesheli Dan s' shaloſtnem or. ed. s oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ so bily ſilnu shaloſtni im. mn. m, inu milu ſe ſo joKali ǀ njega Iogri ſo bilij shalostni im. mn. m postali ǀ koku mozhnu shalastni im. mn. m ſó ǀ ſilnu shaleſtni im. mn. m poſtaneo ǀ Nebote tedai shaloſtne im. mn. ž vy ſirotize ǀ Troshtarza teh shalostneh rod. mn. ǀ Morje teh shaloſtneh rod. mn. bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu oſtalu ǀ Jeſt ſe veſſelim de vaſſ videm shaloſtne tož. mn. m, inu sgrevane ǀ hude inu shaloſtne tož. mn. ž zajtinge nam perneſesh ò Simeon ǀ te shalostne tož. mn. ž Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli nyh shaloſtna tož. mn. s ſerza ǀ veſselje v'revneh, inu shalostneh mest. mn. primer.> shaloſtnishi im. ed. m dan je donashi dan ǀ shaloſtnishi rod./tož. ed. ž poshte ena shena nemore na ſvejtu imeti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 61
- 62
- 63
- 64
- 65
- Naslednja »
Število zadetkov: 1300
Dostopnost