Fran

žalovati [žalováti žalȗjem] nedovršni glagol

žalovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žára 1., f. die Art, der Charakter, C., Z.; po očini žari ali šegi, Boh.; neumno žaro imeti, Notr.; sin očetovo žaro goni, der Sohn artet nach seinem Vater, Dol.-Cig.; ženske žare, weibisch, Meg.; mnogotere žare človeki, Dict.; bil sem dete dobre žare, Dalm.; izkušam vašo ljubezen, ako je prave žare, Dalm.; — prim. 1. šara 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žeja ž, F7, consumor siti, merjem od ṡheje, konez jemlem; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; dipsas, ena ſtrupovita kazha te ṡheye, kazha maihina. Deut:8; restingvere sitim, ṡhéjo vgaſſiti; sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od ṡheje; sitire, ṡhein biti, veliko ṡhejo iméti; sitis, -tis, ṡheja, velik lúṡht po eni rizhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žejen prid., F4, cruentus, kry ṡhejen, kryvau; siticulosus, -a, -um, vel sitibundus, -a, -um, ſylnu ṡhein; sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od ṡheje; sitire, ṡhein biti, veliko ṡhejo iméti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

želèti -éjm nedov.
1. želeti: ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; nej doſzta 'seleti SIZ 1807, 10; Na blaſeno ſzmert ſeleim SM 1747, 2; i escse vecskrát 'zelejm KŠ 1754, 261; kakda váſz vſze 'zelejm vu lübeznoſzti KŠ 1771, 591; Selejm pokouro cſiniti KM 1783, 291; aki dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; ſteri ne 'zelejs pogibelnoszt grejsniki KŠ 1754, 243; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; kako zdai narodgyena Decza mleiko ſelei TF 1715, 8; Ar teilo ſelei SM 1747, 26; Ka 'zelej tá zapouvid KŠ 1754, 16; geto tak 'zelej potrejbcſina KŠ 1771, A4a; Dobro vam on 'zelê BRM 1823, 5; Ki dobro vino 'zelê dobiti AI 1875, kaz. br. 8; csi nyemi hüdou 'zelejmo KŠ 1754, 37; tak i vi ſeleite mleiko reicſi Bosje TF 1715, 8; reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite SM 1747, 24; i angyeo zákona, ſteroga 'zelejte KŠ 1771, 815; 'Zejejjo, dabi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; zdrávje 'zelejjo KŠ 1771, 389; ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Oh! ne 'zeli záto i moje ſzmrti KŠ 1754, 232; Ne 'zelej lüczki 'zén BKM 1789, 183; i 'seli nyim KOJ 1845, 29; ſzi naſſega 'zitka ne 'zelmo KŠ 1754, 178; bratje, 'zelte proroküvati KŠ 1771, 520; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; peſzmi, ſtere ſzem dávno 'zelo BKM 1789, 3b; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870, 4; knige, ſtere ſzi dávno 'zelo vtvojem jeziki BKM 1789, 2; Geto je 'zelo vſze váſz KŠ 1771, 596; da Jo'zefi nê kastigo 'zelo AI 1875, kaz. br. 7; kaj ſzo vnougi 'zeleli viditi KŠ 1771, 43; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8
2. hrepeneti: I tvojo hi'zo 'zelejm BKM 1789, 4b; tak rávno 'selej dusa moja k-tebi KM 1783, 2; Jezus Tebé 'zelejmo BKM 1789, 37; Ako nyega 'zelejte, Zdr'zi vász BKM 1789, 11; I 'zelejo ktebi ſze vrnouti KŠ 1754, 246
3. terjati, zahtevati: Dativus 'selejo verbumi oni, z-sterimi imenüjemo KOJ 1833, 128
želejóuči -a -e
1. želeč: Ovo jaſz 'zelejoucſi ſztebov gúcsati KŠ 1754, 229; 'zelejoucsi vſzákſega csloveka zvelicsanye KŠ 1771, A4b; i ſzeo je vu edno ládjo, 'ſelejoucſi odidti KM 1796, 81; Melankton dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; zrépa ſzo ſtiri kotve vö vrgli 'zelejoucsi, da bi dén bio KŠ 1771, 426
2. hrepeneč: ma düsa csáka 'zelejoucs zdiháva BKM 1789, 206
želévči tudi želévši -a -e želeč: Dête szlatko mleko 'zelévcsi, pilô AI 1875, kaz. br. 8; i je vszáki dén vecs glászi csüti 'zelévsi mér AIP 1876, br. 9, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

želeti [želẹ́ti želím] nedovršni glagol

želeti, hrepeneti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

želeti nedov., F19, affectare, ẛlu ẛheléti; appeto, -ere, pegerovati, ẛheléti; cupere, ṡheléti, rad iméti; desiderabilis, lubeṡniu, kateriga ṡhelè: ṡheliozhi; exoptabilis, -dies, en dán kakor ſmó ga ṡheléli; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; nupturire, moṡhá ṡheléti; optare, voṡzhiti, ṡheleti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

želeti -im nedov. želeti: imamo s'pravjga serza shelejti nedol. k'njemu priti ǀ doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti nedol. more ǀ zhlovek bi imel urshoh sheleiti nedol. s' Davidam peretnize imeti ǀ Ne bo sadosti taisto pusledno uro shelèti nedol. ǀ my morimo yskat, shelit nedol., inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo ǀ shelim 1. ed., inu proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ jeſt neshelim +1. ed. dote ǀ drugu od nijh danas neſhelim +1. ed. ǀ shelish 2. ed. s'namy myr imejti ǀ nej sadosti de tuijh shen neshelish +2. ed. ǀ Sakaj shelishde 2. ed.+ bi tvoj priatel ratal ǀ prezej gredò gledat, kaj sheli 3. ed., inu proſsi ǀ tei greshni dushi vezh da, kakor ſama shelj 3. ed. inu proſsi ǀ karkuli messu, ali telu shelij 3. ed. ǀ sakaj ti vuprashash aku ta bolni shèli 3. ed. osdravit ǀ drusiga neshelj +3. ed. ampak naſhe isvelizhejne ǀ on neshelij +3. ed., de bi sdaj sa njega dusho proſsili ǀ G. Bug drugiga offra nesheli +3. ed. od zhloveka ǀ jest menem de ſe nei obeniga nashlu, kateri bi bil rekal de neſheli +3. ed. ǀ aku shelimo 1. mn. de bi Bug ushlishal ǀ vſe kar shelite 2. mn., inu potrebuijete, sastoin vam hozhe dati ǀ karkuli shèlite 2. mn., ali poterbujete ǀ aku ſhelite 2. mn. gnade, inu miloſti Boſhje deleshni ratat ǀ aku skelite 2. mn. de bi vam G. Bug pomagal ǀ nikuli nemislite, inu neshelite +2. mn. kjekaj gori priti ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite 2. mn. ampak vashe truplu zertlati ǀ dvej rezhy vſy ludje shelè 3. mn. doſezhi ǀ miſa pomeni ſakonski ſtan, v'kateriga ſtopit taku mozhnu sheljè 3. mn. vdovizi, inu uduve ǀ s' S. Paulam rezimo … Ali pak s'Davidam shelimo vel. 1. mn. rekozh ǀ Bug tudi je njemu dal karkuli je shelel del. ed. m ǀ je shelil del. ed. m Chriſtushau Ioger ratat ǀ je ſhelel del. ed. m, de bi my mogli dusho viditi ǀ tiga nej ſim shèlil del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal del. ed. m, inu proſsil ǀ bi shelu del. ed. m de lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile ǀ gdu je bolan de bi neshelel +del. ed. m osdravit ǀ de bi neshelil +del. ed. m dosezhi, inu vshivati v' nebeſſih erbiszhino ǀ je bila vſe od krajla doſegla kar je shelela del. ed. ž ǀ s' mladiga je bil navein imeti vſe kar njegovu ſerze je shelelu del. ed. s ǀ Leto dua Gospuda ſta shelela del. dv. m sa Neveſto imeti ǀ drugiga nei ſo sheleli del. mn. m temuzh v'Nebu k'Chriſtuſu priti ǀ is nyh selubleniga ſerza ſo sdihovale, inu shelejle del. mn. ž vshivat kar lubio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

želja -e ž želja, hrepenenje, poželenje: Od hude shelje rod. ed. prideio hude miſly, poboy, preſeshtvu, inu loterja ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo tož. ed. v'nyh obudila ǀ Pridigarij nimaio po shejli mest. ed. teh ludij pridigat ampak pò voli S. Duha ǀ hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo or. ed., inu s' djainam Bogu shlushit ǀ ſo tekli s' veliko sheljo or. ed. taiſtu vinu pokushat ǀ ga sazhnejo hude miſly, inu shelje im. mn. martrat ǀ ſò vezhkrat hude shelje im. mn., inu miſly mene obshle ǀ Letukaj ſe imaio vſtanovit vashe miſly, ſhelje im. mn., inu ſerza ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè im. mn. Boshie ſe ustonovè ǀ shejlie im. mn., katere ſò mene obſhle te dny ǀ v' ſebi imà shiuu apnu teh hudih shejll rod. mn. ǀ po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl rod. mn. hodio ǀ de bi sheio vashih hudih sheil rod. mn. potalashili ǀ kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell rod. mn. ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell rod. mn. ſvesanih ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl rod. mn., inu greshnyn nauad ǀ nje nezhiſtim sheljam daj. mn. nej hotel pervolit ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm greshnim shelam daj. mn. perpustila ǀ ſe imamo odpovedati vſi boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom daj. mn. ǀ hozhte vashijm hudim shelom daj. mn. ſe super postavit ǀ tuoje beſſede poshlusha, inu tuoje shelje tož. mn. posna ǀ vſe tuoje misli, shele tož. mn., inu pozhutKe vidi ǀ kaj ſi bil skuſi takorshne shelie tož. mn. vdubil ǀ edn timu drugimu ſi sazhneta piſſat, inu nyh veliko lubesan resodeuat, hude shelle tož. mn. edn pruti timu drugimu imeti ǀ Gorje takorshnem, kateri po ſvoj nori glavi, inu hudih sheljah mest. mn. ſe shenio ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah mest. mn. hudih vashijh pozhutku ǀ shiher morio shivejti po sheiliah mest. mn. tiga ſvejta inu meſſa ǀ po ſvojh shejlah mest. mn. bodo Vuzhenike iskali ǀ napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami or. mn. ǀ s'ſkerbami tiga blaga, inu s'shejlami or. mn. tiga shivota → želje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

želǫ̑dəc 1., -dca, m. der Magen; ž. si pokvariti; dober ž. imeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ženitnína, f. 1) die Hochzeit, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad); ženitnino imeti, Hochzeit halten, Mur., Cig.; — 2) das Heiratsgut, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ženitovanje s, F2, confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; tabulae matrimoniales, ṡhenitovanîa, ali pohiṡhtva piſma

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žeti2 [žẹ́ti žmȅm] nedovršni glagol

1. stara beseda ožemati
2. izkoriščati, odirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žȋr, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.-C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.-C.; — die Frucht, der Nutzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

živeti [živẹ́ti živím] nedovršni glagol

1. živeti
2. preživljati, prehranjevati

PRIMERJAJ: živiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

živiti [živīti živím] nedovršni glagol

vzdrževati, preživljati, krepiti

PRIMERJAJ: živeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žlahten -tna prid. žlahten: lubesan je en shlahten im. ed. m ſtudeniz ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus en ſhlachten im. ed. m Gospud is Brabantiæ ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni im. ed. m dol. Franciscus Pizzarus ǀ Naaman Sirus en shlathni im. ed. m dol. Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ Ti ſi ta shlahtna im. ed. ž gartrosha pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Oh slahtna im. ed. ž arznia zhes vſe arznie ǀ Oh nuzna, inu shlatna im. ed. ž arznia ǀ shahtna im. ed. ž je tvoja miloſt ǀ Kej je sdei tu shlahtnu im. ed. s dellu moijh Boshijh rok ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu im. ed. s, inu kraftnu vinu ǀ S. Juri je bil shlahtniga rod. ed. m, inu bogatiga ſtanu ǀ pishe Valerius Maximus od lete shlahtne rod. ed. ž Rimske Gospe Cornelie ǀ je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne rod. ed. ž kupzhje ǀ je perneſla en alabaſter shlahtniga rod. ed. s maſila ǀ ſam Chriſtus ſe je perglihal enimu shlahtnimu daj. ed. m kamenu ǀ je perglihan eni shlahtni daj. ed. ž Poſtojni ǀ en ſam shlahten tož. ed. m kamen je bil predal sa ſtu taushent kron ǀ Ie vidil uni Euangelski kupz en lep shlaten tož. ed. m perln ǀ oblezite ta shlahtni tož. ed. m dol. gvant Christusa Iesuſa ǀ Sakaj nej shal Elias proſſit eniga shlahtniga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno tož. ed. ž Eleno imeti ǀ ta Prerok gre gledat tu shlahtnu tož. ed. s meſtu ǀ ta S: Sacrament je pomenilu taistu veliku, inu slahtnu tož. ed. s Goſtovanje ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem mest. ed. m zimpru ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim mest. ed. m Gospudu, inu shlahtni mest. ed. ž Gospei ǀ v' tem shlahtnem mest. ed. s meſti Calauria ǀ v'tem shlahtnim mest. ed. s Mestu Calauria ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem or. ed. m odleriam, ali Poſtojno ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim or. ed. m gvantam ǀ ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno or. ed. ž veliku shtimano Dekelzo ǀ s' ſvojm shlahtnem or. ed. s tovarshtvam ǀ s'shlahtnim or. ed. s masilom pomasat ǀ ona pak je moj noge s'slhahtnim or. ed. s maſilom pomasala ǀ dua Shlahtna im. dv. m bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ kakor shlahtni im. mn. m kameni krajlize kleopatre ǀ Sa tiga volo tudi ty shahtni im. mn. m ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh ludy ǀ Te shlahtne im. mn. ž veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe Bratje, inu ſeſtre ǀ je bil ſturil veliku shlahtnih rod. mn. riht perpravit, inu na miſo perneſt ǀ je imel en velik shakel shlahtneh rod. mn. kameinou ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih rod. mn. kaminou ǀ vrata ſo s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih rod. mn. kamejnou ǀ Pompèius Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh rod. mn. kamenu ǀ je imel shlahtne tož. mn. m, inu bogate ſtarishi ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne tož. mn. m kamene ǀ on bo tebi obilne, inu shlahtne tož. mn. ž goſtarie perpravil ǀ kakor ta Diamant v' mej shlahtnimi or. mn. kameni ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi or. mn. Kameni zierano primer.> zhlovik je veliku shlahtnishi im. ed. m, kakor ſo te druge shivali ǀ ſi taushenkrat shlahniſhi im. ed. m, kakor Salamonau Tron ǀ Nej shleht ſtuar Shena, ne, ampak je shlahtnishi im. ed. ž kakor Mosh ǀ slatu je shlahtnishi im. ed. s, kakor je lejſs, ſrebru, inu shkerlat ǀ gvishnu nej shlahnishi rod. ed. ž ſtvari kokar ſi ti ò dusha ǀ nezh shlahtnishiga rod. ed. s nemorimo ſadobiti, kakor je resniza ǀ kej bodete shlahtnishi tož. ed. ž spisho, jnu bulshi vinu nashli ǀ Angeli … ſò en zhiſt duh, vezhni, nevideni, inu pres vſe glihe shlahtniſhi im. mn. m, kakor zhlovek presež.> ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi im. ed. m ǀ kokar de bi bila ta ner shlahtnishi im. ed. ž malvaſia ǀ Ta nar ſhlahtniſhj im. ed. ž je ta tjza Phænix ǀ ner shlahtnishi im. ed. s je ſlatu ǀ Tu nerbulshi inu ner shlatnishi im. ed. s … je Svetu Reshnu Telu ǀ Syn tiga ner bogatishiga, inu ner shlahtnishiga rod. ed. m Rimskiga Gospuda Sinffroniusa ǀ imaio v' rokah en taku nesgruntanu velik shaz, na glavi eno to ner shlahtnishi tož. ed. ž krono nebesko ǀ bote nashli, inu vſhili to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi tož. ed. ž spisho ǀ kaj s'eno rejzh ony na ſvejtu shtimaio narshlahtnishi tož. ed. ž ǀ taiste sa to nar ſlahtnishi tož. ed. ž shpisho bi shtimali ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi, inu shlahtnishi tož. ed. s vkrasti ǀ ner shlahtnishi tož. mn. ž, inu obilnishi goſtarje ſo bile S. Lourenzu perpraulene ǀ gnada boshia je krona s' temi ner shlahtnishimi or. mn. perlni nebeskimi naloshena ǀ ena slata misa s'timi nar shlahtniſhimi or. mn. kamini shtikana → žlahta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče-Erj. (Torb.); — prim. žnjek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žulj -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.