Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
žímničen -čna -o (ȋ)
pridevnik od žimnica: žimnično blago
SSKJ²
živálca tudi živálica -e [prva oblika tudi živau̯caž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od žival: živalca se skriva pod listi; opazovati živalce v akvariju; koristna živalca / domača, gozdna živalca / gumijasta živalca / ta živalca cele dni plete / njegova žena je čedna in simpatična živalca
● 
evfem. pazi, da ti ne pusti kakšne živalce bolhe, uši
SSKJ²
žívček -čka m (ȋekspr.
manjšalnica od živec: porezati mikroskopske kožne živčke; živčki v hrbtenjači; možgani, srce in živčki / zaradi stresa so bili njegovi živčki napeti kot struna; umiriti svoje živčke / je pravi živček, niti sekundo ni pri miru
SSKJ²
živílo -a s (í)
nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila; konzervirati, predelovati živila; obstojnost živil; nadzor nad živili; krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili
 
zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane
SSKJ²
živínica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od živina: krmiti, rediti živinico; lepa živinica / ob cvetenju ajde so čebelarji pripeljali živinico na pašo čebele
● 
ekspr. iti na planino po svoje živinice krave, vole, ovce
SSKJ²
životárjenje -a s (á)
glagolnik od životariti: životarjenje v taborišču / za obdobji dela je prišlo obdobje životarjenja / životarjenje gledališča, podjetja
SSKJ²
živôtec -tca m (ō)
1. manjšalnica od život: napet životec
2. knjiž. žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa; životek: vezen životec; krilo z životcem
SSKJ²
živôtek -tka m (ō)
1. manjšalnica od život: otrokov životek / ekspr. dekle obilnega životka
2. del ženskega oblačila brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa: ukrojiti životek; všitek za oblikovanje životka
// žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa: odpeti, sleči životek
SSKJ²
žlabudránje -a s (ȃ)
glagolnik od žlabudrati: nerazumljivo, pijano žlabudranje / dolgočasili so se ob govornikovem žlabudranju
SSKJ²
žlahtnjênje -a s (é)
glagolnik od žlahtniti: žlahtnjenje koruze / žlahtnjenje duha
SSKJ²
žlàk žláka m (ȁ á)
1. zastar. poškodba, rana (od udarca): imeti žlak na nogi; žlak s sekiro / smrtni žlak
2. nar. vzhodno spodnji, nasuti rob zlasti vinograda: trgatev so začeli na žlaku, končali pa na sepu
3. nar. tolminsko veža: stopiti v žlak
● 
star. božji žlak ga je zadel (možganska) kap; star. napiti se, spreti se na (vse) božje, mile, mrtve žlake zelo
SSKJ²
žlebìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od žleb: deževnica odteka po žlebiču / ukriviti jezik v žlebič / izdolbsti žlebič; žlebiči na stebru; smuči z žlebiči na drsni strani
 
geogr. zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini
SSKJ²
žlebíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od žleb(ič): po lesenem žlebičku je odtekala deževnica / delati žlebičke z dletom / žlebički pepelnika; žlebički na gramofonski plošči
SSKJ²
žlébljenje tudi žlebljênje -a s (ẹ̄; é)
glagolnik od žlebiti: žlebljenje desk
 
papir. žlebljenje kartona, lepenke vtiskovanje plitvih žlebov v karton, lepenko, da se omogoči upognitev, prepognitev, zlasti pri oblikovanju embalaže
SSKJ²
žlézica -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od žleza: izloček žlezice
SSKJ²
žlíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od žlica: odložiti žličko na krožnik poleg skodelice; z žličko pomešati čaj v kozarcu / čajna, desertna, kavna žlička; žlička za kompot, sladoled / hraniti otroka po žlički / piti kaj po žličkah; dodati jedi žličko soli
2. anat. zgornji del trebuha nad popkom pod prsnico in med rebrnima lokoma: čutiti bolečine, pritisk v žlički
SSKJ²
žlobudránje -a s (ȃ)
glagolnik od žlobudrati: žlobudranje tujcev / žlobudranje žensk pri vodnjaku / žlobudranje deževnice po žlebovih
SSKJ²
žlóta2 -e ž (ọ̑)
1. grad. rob, stik dveh strešnih ploskev, ki se nadaljujeta navzgor: s pločevino obita žlota; žlota in greben
2. rud. žarg. vsaka od cevi zračilnega voda; zračilna cev: dovajati zrak skozi žlote do čela odkopa
SSKJ²
žóganje -a s (ọ̄)
glagolnik od žogati se: pri žoganju so se zelo razgreli; žoganje in plavanje / žoganje z besedami
SSKJ²
žógica -e ž (ọ̄)
manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● 
ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku
Število zadetkov: 13344