žužnjánje -a s (ȃ)
glagolnik od žužnjati: slišalo se je žužnjanje čebel / žužnjanje otrok
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
žvéčenje -a s (ẹ́)
glagolnik od žvečiti: med žvečenjem se hrana premeša s slino; dolgotrajno, temeljito žvečenje; žvečenje krhljev / tobak za žvečenje
glagolnik od žvečiti: med žvečenjem se hrana premeša s slino; dolgotrajno, temeljito žvečenje; žvečenje krhljev / tobak za žvečenje
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
žvenkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje
● ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje
glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje
● ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje
SSKJ²
žveplánje -a s (ȃ)
glagolnik od žveplati: žveplanje trt; škropljenje in žveplanje / žveplanje sodov / žveplanje vina
glagolnik od žveplati: žveplanje trt; škropljenje in žveplanje / žveplanje sodov / žveplanje vina
SSKJ²
žvížganje -a s (í)
glagolnik od žvižgati: zaslišalo se je žvižganje / žvižganje lokomotiv / ptičje žvižganje / žvižganje krogel; žvižganje vetra / žvižganje nezadovoljnih gledalcev
glagolnik od žvižgati: zaslišalo se je žvižganje / žvižganje lokomotiv / ptičje žvižganje / žvižganje krogel; žvižganje vetra / žvižganje nezadovoljnih gledalcev
SSKJ²
žvrgolênje -a s (é)
glagolnik od žvrgoleti: poslušati ptičje žvrgolenje / veselo dekličino žvrgolenje
glagolnik od žvrgoleti: poslušati ptičje žvrgolenje / veselo dekličino žvrgolenje
SSKJ²
SSKJ²
bódi2 -te in -íte velelni naklon od biti sem (ọ́) z oslabljenim pomenom
1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: praviš, da si se me naveličal. Bodi!
2. v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži, daj: bodi no, bodi, tega ti ne verjamem; bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti
3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav: naprej moramo, pa bodi še tako nevarno; bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti2
1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: praviš, da si se me naveličal. Bodi!
2. v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži, daj: bodi no, bodi, tega ti ne verjamem; bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti
3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav: naprej moramo, pa bodi še tako nevarno; bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti2
SSKJ²
ga1 rod., tož. od on, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo1, on
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo1, on
SSKJ²
jih rod., tož. mn. od on, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; nizko izpuščati jih pline iz črevesja; naložiti jih komu s palico pretepsti ga; jaz bi mu jih povedala bi ga oštela; dosti jih je morala preslišati očitkov; razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke; kar iz rokava jih stresa domislice; zna jih na koše zelo veliko zgodb(ic)
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni jih večjih bojazljivcev, kot ste vi; sit sem jih, teh vsiljivcev / v vzkliku glej jih priliznjence; prim. ga1, jo1, on
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; nizko izpuščati jih pline iz črevesja; naložiti jih komu s palico pretepsti ga; jaz bi mu jih povedala bi ga oštela; dosti jih je morala preslišati očitkov; razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke; kar iz rokava jih stresa domislice; zna jih na koše zelo veliko zgodb(ic)
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni jih večjih bojazljivcev, kot ste vi; sit sem jih, teh vsiljivcev / v vzkliku glej jih priliznjence; prim. ga1, jo1, on
SSKJ²
jo1 tož. od ona, rod. je, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil
2. pog., z nekaterimi glagoli izraža
a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo
3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga1, jih, on
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil
2. pog., z nekaterimi glagoli izraža
a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo
3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga1, jih, on
SSKJ²
júgoarmáda -e ž (ȗ-ȃ) od 1991
oborožene sile nekdanje Jugoslavije, jugovojska: preprečevanje prodora tankov in oklepnikov jugoarmade
oborožene sile nekdanje Jugoslavije, jugovojska: preprečevanje prodora tankov in oklepnikov jugoarmade
SSKJ²
kfórjevec -vca m (ọ̑) na Kosovu od 1999 dalje
pripadnik mednarodnih mirovnih sil KFOR: kforjevci so postavili več nadzornih točk, vendar ropanja niso mogli preprečiti
pripadnik mednarodnih mirovnih sil KFOR: kforjevci so postavili več nadzornih točk, vendar ropanja niso mogli preprečiti
SSKJ²
kobílca -e ž (í) pog., od 1991 do 2007
bankovec za pet tisoč slovenskih tolarjev: odkrili so ponarejene cankarje in kobilce
bankovec za pet tisoč slovenskih tolarjev: odkrili so ponarejene cankarje in kobilce
SSKJ²
krésnik1 in kresník -a m (ẹ̑; í) od 1991
vsakoletna nagrada za najboljši roman preteklega leta v Sloveniji, ki se podeljuje na kresni večer: prejeti kresnika; dobitnik kresnika; pred podelitvijo kresnika je bilo znanih pet finalistov
vsakoletna nagrada za najboljši roman preteklega leta v Sloveniji, ki se podeljuje na kresni večer: prejeti kresnika; dobitnik kresnika; pred podelitvijo kresnika je bilo znanih pet finalistov
SSKJ²
kúna2 -e ž (ū) od 1994
denarna enota Hrvaške: plačeval je v kunah; vrednost kune na deviznem trgu / hrvaška kuna
denarna enota Hrvaške: plačeval je v kunah; vrednost kune na deviznem trgu / hrvaška kuna
SSKJ²
míkrosívert -a m (ȋ-ȋ) fiz., od 1980 dalje
enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja, milijonina siverta: zakonsko dovoljena mera nenaravnega sevanja je 1000 mikrosivertov na leto
enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja, milijonina siverta: zakonsko dovoljena mera nenaravnega sevanja je 1000 mikrosivertov na leto
SSKJ²
néoavantgárda -e ž (ẹ̑-ȃ) zlasti od 50. do 70. let 20. stoletja
umetnostna smer, ki izhaja iz tradicije avantgarde: protagonisti neoavantgarde so poskušali zabrisati mejo med umetnostjo in življenjem; slovenska neoavantgarda / gledališka neoavantgarda
umetnostna smer, ki izhaja iz tradicije avantgarde: protagonisti neoavantgarde so poskušali zabrisati mejo med umetnostjo in življenjem; slovenska neoavantgarda / gledališka neoavantgarda
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 664
- 665
- 666
- 667
- 668
- Naslednja »
Število zadetkov: 13344
Dostopnost