Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Loreto m zemljepisno lastno ime Loreto: Prau ſturite de greſte obyskati to Sveto Capello Loreto tož. ed., kir MARIA Diviza je bila spozhela (IV, 337) Loreto, mesto v Italiji blizu Ancone, kjer stoji Casa santa, hišica, v kateri naj bi prebivala sv. Marija. Hišico naj bi po legendi angeli leta 1291 prenesli iz Palestine na Trsat nad Reko, leta 1295 pa od tod v Loreto.
Svetokriški
madežan -a prid. 1. umazan: aku vy eno lepo suknio nepoſtavite veno madeshano tož. ed. ž skrinio 2. moralno omadeževan, oskrunjen: variteſe Nem. Nem. de nebote perſtopili s' madeshano or. ed. ž dusho k' ſvetimu obhailu (V, 223) Varjetno nastalo po absorpciji iz → umadežan.
Svetokriški
Maksimila ž osebno lastno ime Maksimila: Marcioniteriom je pomagala Maximilla im. ed. (V, 66) Maksimíla, lat. Maximilla (2. stol.), žena, ki naj bi po legendi skupaj s Prisko pomagala heretični sekti montanistov.
Svetokriški
malvazija -e ž malvazija: kokar de bi bila ta ner shlahtnishi malvaſia im. ed. (II, 32) ← it. malvasia, po kraju Malvasia, ngr. Μονεμβασία
Svetokriški
manhu cit. Iest dobru vejm de Iudij ſe ſo zhudili nad mano, ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal, satorai edn k'temu drugimu ſo djali Manhu? Quid eſt hoc? (I/1, 116) Povzeto po lat. V quod cum vidissent filii Israhel dixerunt ad invicem man hu quod significat quid est hoc (SP 2 Mz 16,15).
Svetokriški
Moskovitar -ja m prebivalsko lastno ime Rus: ſe hualio Moſcovitary im. mn. s' nyh kojnikam (III, 259) ǀ kakor Moskouitery im. mn., kateri imaio leto ſapuvid (II, 313) ← star. nem. Moskowiter ‛Moskovčan, Rus’ ← it. moscovita po reki in mestu Moskva
Svetokriški
moštranca -e ž monštranca: sa letu Jagne Boshie saſtopio Chriſtuſa Jesuſa v' tem S. Sacramenti, kateri ſedj v' tei shegnani Moshtranzi mest. ed. ǀ v'tej slati Mohtranzi mest. ed. ǀ v' slatih kelihih, inu v' Moshtranzah mest. mn. ga hranio Nastalo po disimilatornem odpadu drugega od treh nazalov iz monštranca ← nem. Monstranz ← srlat. monstrantia ‛monštranca’.
Svetokriški
napisati -pišem dov. napisati: ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C, piſsal, kakor on mu je neprej napiſsal del. ed. m naprej napisati 1. napisati zgled: Mojſter, kateri vuzhij ſvoie shularje piſsat, ta ym naprej napiſhe 3. ed., inu sapovej de imaio na njegove pushtobe gledat 2. predpisati: Mojſter Chriſtus Ieſus nam je naprej napiſsal del. ed. m, koku imamo shivèti Zveza naprej napisati je kalk po nem. vorschreiben.
Svetokriški
naprotu prisl. naproti: Kadar Krajl s'lova pride, mu tezhe naprutu ǀ Purgarij mu ſo naprutu meſtne kluzhe nesli ǀ njemu na prutu pride, vſa s' ognom obdana Različica s po nominalni in pronominalni sklanjatvi analognim -u, → naproti.
Svetokriški
Nem. krajšava, ki nadomešča ime (ali poimenovanje) v ednini: Sakaj tedaj Nem. im. ed. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti ǀ Leteh jetnikou ena hozheo ratat danas Nem. im. ed. ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu Mestu Nem. im. ed. ǀ jeſt bi hotel uprashat Gospuda Mosha Ranze Nem. rod. ed. ǀ kadar edn bi vprashal Ranziga Nem. tož. ed., sakaj on nej taku offertnu gvantan hodil ǀ v' tem Meſti Nem. mest. ed., v' tej desheli Nem. mest. ed. ǀ ſe s'tabo Nem. or. ed. novu shegnani Maſhnik resveſſelim Krajšava stoji na mestu, na keterem naj pridigar izgovori ime (redkeje poimenovanja) osebe ali kraja, o katerem govori ali katerega nagovarja. Nastala je iz mnogo pogostejše → Nem. N., ki je analogno po razmerju → s. s. – s. razumljena kot množinska.
Svetokriški
neroden -dna prid. brezbožen: spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja: Vy nerodni im. mn. m na Iona (I/2, 169). Nastalo po elipsi iz Boga neroden; → bogoneroden.
Svetokriški
nevarnost -i ž nevarnost: obena nevarnost im. ed. nej prevelika ǀ v'temi te nevarnoſti rod. ed. ſe najdemo ǀ preſs vſe neuarnosti rod. ed. bil mogli dopernesti ǀ nej obene nevarnaſti rod. ed. ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti daj. ed. na mory ǀ kadar pak je bil nevarnost tož. ed. ſvojga isvelizhejna samerkal ǀ videozh to veliko neuarnost tož. ed. ſvojga shivota ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ dusho, inu tellu v'nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ en dan v'veliki nevarnosti mest. ed. na morju ſe so neshli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti mest. ed. ſe naijdete ǀ v'neuarnosti mest. ed. ſtu oblub ſte ſturili Meni ǀ do puſledne ure odnasha s'veliko nevarnostio or. ed. ſvoje boge dushe ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio or. ed. ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil ǀ is Aſie s' veliko navarnoſtio or. ed. ſe je bil prepelal zhes morje ǀ ſtu, inu ſtu nevarnoſti rod. mn. preſtoy ǀ vſyh nevarnoſty rod. mn. yh je odreshel ǀ bomo od vſyh navarnoſtih rod. mn. reisheni ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam daj. mn. ǀ ſtu, inu ſtu neuarnoſtom daj. mn. je podverſhena ǀ v'vſe nevarnosti tož. mn. ſe poda ǀ v'te narvekſhi neuarnosti tož. mn. ſe ſo podali ǀ nemara sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti tož. mn. ſvojga lebna ǀ v'te narvekshi neuarnostj tož. mn. ſe podaio ǀ zhloveka v'velike navarnosti tož. mn. perpravi ǀ leta S. S. Sacrament nas ovarua pred vſimy nevarnoſti or. mn. dushe, inu teleſſa nevarnost lebna življenjska nevarnost: nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna rod. ed. Zveza nevarnost lebna je kalk po nem. Lebensgefahr ‛življenjska nevarnost’.
Svetokriški
noseč -a prid. noseč: Ena ledig perſona je noshezha im. ed. ž, ali pak ima pankerta ǀ katera takrat je bila noſsezha im. ed. ž ǀ gdu je leta noſezha im. ed. ž shena ǀ ſe je bil reſerdel zhes to Vduvo Tamar, Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà im. ed. ž ǀ sa valde dirjete, inu druge nespodobne rezhy eni noſſezhi daj. ed. ž sheni dopernashate ǀ kadar bi ſe permirilu, de edn bi udaril eno noſezho tož. ed. ž sheno ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo tož. ed. ž s'nogò ſunil ǀ glihi vishi shene noſezhe im. mn. ž, inu dojezhe, letem nej sapovedanu ſe poſtit Zapisi, ki kažejo na nošeča, so nastali po asimilaciji s – č > š – č.
Svetokriški
oblast -i ž 1. oblast: njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica: Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje: pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast: sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
Svetokriški
odka -e ž trnek: ribizh otiko tož. ed. vun s'ribo potegne (II, 440) V večini sloven. narečij se trnku reče ọ́dica. Pripona -ica je v mnogih primerih zamenljiva s pripono -ka, npr. čevljarica poleg čevljarka. Tako je po vsej verjetnosti iz ọ́dica nastalo doslej samo pri Janezu Svetokriškem znano ọ́dka, brano ọ́tka, kar je hiperkorektno zapisano kot otika. Manj verjetno se zdi enačenje z besedo ọ́tka ‛ročica pri plugu’, ki pomensko ne ustreza.
Svetokriški
odrt -a prid. 1. odrt: Manichæus je bil shiu na meh odert im. ed. m ǀ zhe n' hozhe tudi on odrejt im. ed. m biti ǀ ie bil kakor ena oderta im. ed. ž auzhiza ǀ leta nedolshna odarta im. ed. ž Diviza ǀ namejſti te oderte rod. ed. ž koshe G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem gvantam ogvantal ǀ nej bil zhloveku podoben, ampak eni oderti daj. ed. ž ouzhizi ǀ eni aderti daj. ed. ž ouzhizi je podoben ǀ Ozha Nebeſki videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga, inu odrejtiga tož. ed. m ži. ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto tož. ed. ž kosho 2. ranjen, razpraskan: cellu ſvetu truplu je bilu odertu im. ed. s, inu kryvavu ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga tož. ed. m ži. ǀ io najde vſo respraskano, inu odarto tož. ed. ž na poſteli mertvo leſhezho ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo, inu odarto tož. ed. ž, de tardimu Caminu bi ſe bila imela ſmilit Zapis odrejtiga izkazuje vpliv nedoločnika po analogiji z razmerjem žeti – požet.
Svetokriški
olimpijada -e ž olimpijada: Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga Maſhnika. Ajdje od olimpiade rod. ed. Grki so leta šteli od prve olimpijade, ki je bila po izročilu 776 pr. Kr.
Svetokriški
oljičevina -e ž oljka: te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane rod. ed. potreſti (V, 615) Taka standardizacija, ki jo ima že Pleteršnik, se zdi besedotvorno najbolj verjetna. Beseda je bila naglašena na prvem zlogu, črka a torej označuje polglasnik, nastal po redukciji nenaglašenega i; → oljika.
Svetokriški
oltar -ja m oltar: Mashni guanti, kelihi, inu vſe kar h'oltariu daj. ed. shlishi ǀ kadar je hotel k'oltarju daj. ed. pojti ǀ njega peld je bil na oltar tož. ed. postauil ǀ vſelei ſe ima na oltariu mest. ed. naſhiga ſerza najti Neprimerno pogostejša je različica → altar, ki je iz oltar nastala po akanju ali pod vplivom lat. altāre, it. altare.
Svetokriški
opasati se -ašem/-am se dov. opasati se: shene … ſe zhes persy opaſeio 3. mn. (II, 586) Zapis ima domnevno tiskarsko napako ſ namesto ſh, prim pogosto piſſeio namesto piſheio. Manj verjetno zapis -eio predstavlja -ajo po preglasu, saj se ta pojavlja le za palatali, npr. grausheio; → prepasati se.
Število zadetkov: 1420