Zadetki iskanja
Svetokriški
zlasti prisl. zlasti: n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ slasti ſe boijm de bi nesamerkala, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila de vſy ſo jo mogli lahku vidit, inu ſlasti Moshke pershone ǀ takrat hudizh ſe sazhne ponashat po kuhini, inu pitat, ſlaſti okuli kuharze katera je bila dobru debela ǀ taku tudi vy imate vuzhiti, inu skerbejti sa otroke od Boga vam dane, slastj de bodo v'ſtrahu Boshym shiveli
Svetokriški
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
Svetokriški
zlato -a s zlato: krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu im. ed. ratalu ǀ ner shlahtnishi je ſlatu im. ed., inu ſrebru ǀ jest hozhem sa vaſs dati tulikain slata rod. ed., kulikajn vagate ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà rod. ed., inu ſrebra Kakor Themiſtokles ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu ſlata rod. ed. je bil sadubil ǀ vſe slatu tož. ed. bi bile skrile ǀ reſtoplenu gorezhe ſlatu tož. ed. vſta ſo ij lili ǀ ble lubi slatù tož. ed., ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe, tu veliku shtimanu ſlatù tož. ed., ſrebru, perlne, shlahtne kameine ǀ So kakor pile, katere shlatu tož. ed. pilio ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu tož. ed. preobernile ǀ dragu ga predajejo, inu kupajejo, v'slatu tož. ed. veshejo ǀ nebodite taku lakaumni po slati mest. ed., katiru vam vezh shkodi kakor nuza ǀ Creſſus hozhe ſvoje almare, inu skrinje s' slatom or. ed. napolnit ǀ naſſ oſkerbj, s' dobrem ſadom, s' ſrebrom, inu s' ſlatom or. ed. ǀ ſa slatam or. ed. nej bilu prezei blatu, ampak ſrebru ǀ s'ſlatam or. ed., inu s'ſrebram ǀ je bil te slate pushtobe s'slatom or. ed. ſturil sapiſſat → izvleči
Svetokriški
zlo1 zlega s zlo: od vſiga slega rod. ed., inu hudiga naſs reshil ǀ od vſiga hudiga, inu slega rod. ed. yh bosh reshil, inu obarval po zlu po zlu: kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ de bi blagu poslu neshlu → zdeti, → vzeti
Svetokriški
zlodej -a m hudič, zlodej: hudizh me vſemi, sludi im. ed. me resneſi ǀ De bi ſludi im. ed. vſel vinu, inu vuoli ǀ na mejſti sludia rod. ed., hudizha, treska, hozheio po ſehmal leto S. Beſſedo v' vſtyh imejti ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu daj. ed. sdash, ſmert voſzhish ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia tož. ed. popijl ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl, ampak ſludia tož. ed., inu hudizha ǀ s'hudizham, inu s'ſludiam or. ed. sdajejo ſvojga blishniga ǀ vſy sludy im. mn. is pekla ſo ſè resuisdali ǀ So kakor ene paklenske jezhe, polne sludjou rod. mn., inu hudizhuu
Svetokriški
zmalati -am dov. naslikati: je bila puſtila smalat nedol. en pushilz is gartrosh ǀ je bil ſturil ſmalat nedol. enu ſerze pò podobi tiga diamanta ǀ ta Maler ſe reſerdi, peld damu nese, na glavo eno norssko kappo mu smala 3. ed. ǀ della teh ſerznih Vojszhakou ſmalaio 3. mn. sraven nyh pilda ǀ Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal del. ed. m ǀ v'tem kir vſhe polovizo pilda je bil ſmalal del. ed. m ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga Capitana ſò bilij ſmalali del. mn. m ſonze → malati
Svetokriški
zmešati -am dov. pomešati, zmešati: koku imajo ſmejshat nedol. sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne, Zukar ǀ gre spet vinu Kupovati, meneozh taistu mozhnu s'vodo smejshati nedol. ǀ mu moshgane ſmejsha 3. ed. ǀ Muſica ſe nepretarga, inu ne ſmejsha 3. ed. ǀ nasha dobra della kadar ſe ſmeisheio 3. mn. s' morjam britke martre Chriſtuſa JESUſA ǀ valovi, inu vejtrovi tajſtu smejshajo 3. mn. ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal del. ed. m te hudobne, s' dobrimy ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal del. ed. m de eden tega drusiga nej sastopel ǀ velika shaloſt je meni pamet ſmeishala del. ed. ž ǀ Prevelika preusetnoſt je bila timu Krajlu pamet smeishala del. ed. ž ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali del. mn. m, skuhali, inu nyh lakoto potoliashili zmešati se pomešati se: ſe je bil potſtopil bres ohzetniga oblazhila ſe smejshat nedol. s' taiſtimi, kateri ſo ohzetnu oblazhilu imeli ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih tekajo, inu vener nihdar ſe neſmeishaio +3. mn.
Svetokriški
zmešen -a prid. pomešan, zmešan: zhe tezhe po semli katera je smeſhèna im. ed. ž s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne (I/1, 190) Mogoče bi bilo sicer izhajati iz → zmešan in domnevati prehod nenaglašenega a > e za palatalom, vendar v prid nastavku zmešen, kar je deležnik od zmesíti, govori naglasna oznaka.
Svetokriški
zmočiti -im dov. zmočiti: Nej mogozhe … v' vodi leshat, inu ſe nesmozhit +nedol. ǀ kumai je bil letu ſrekal, kar en valvu perleti, inu vſiga ſmozhi 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha, inu smozhj 3. ed. celo deshelo ǀ de deſs vaſs nebo ſmozhil del. ed. m ǀ vſo poſtelo je smozhel del. ed. m ǀ roſa je bila padla, inu ſmozhila del. ed. ž ſemlo ǀ Vſe ludij rosa tiga madesha je bila smozhila del. ed. ž s' unej te lepe Marie Divize ǀ ony nej ſo bili nikar shulinu ſmozhili del. mn. m ǀ cilu zheulu ſi nej ſo smozhili del. mn. m → nit
Svetokriški
zmoliti -im dov. zmoliti: kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit nedol. ǀ vezhkrat eniga ozha Nasha nemorimo smolit nedol., de bi druge misli nam noter nepadle ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò, de nesmolish +2. ed. en Sveti Roshenkranz ǀ Kumai smoli 3. ed., polè Rabecca ta lepa, inu zhedna dekelza h' shterni pride ǀ de ſi lih po nyh grobah, sharhah hodio, eniga Ozha Nasha neſmolio +3. mn. ǀ je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil del. ed. m ǀ Aku ti en ſam Ozha Nash bosh smolil del. ed. m ǀ kadarkuli eno zheszhena ſi MARIO je ſmolila del. ed. ž ǀ s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila, kakor ozhenashu smolila del. ed. ž
Svetokriški
zmrzel -zla prid. 1. mrzel, hladen: tvoje oblizhe je bledù, tvoje ozhy ſaperte, cellu tvoje truplu terdu, inu ſmershlu im. ed. s ǀ byshimo od tiga smersliga rod. ed. m greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kadar vidish eniga naſiga od mrasa smersliga tož. ed. m ži., inu ga nepokrijesh ǀ bodò terdi kakor led, inu diamant, inu ſmersli im. mn. m kakor ſnejh ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi or. mn. shpishamij sa dobru vſeli 2. hladen, negoreč, malodušen: grè s' Zerkue ble smersla im. ed. ž, kakor je bila poprei ǀ resgreje kar je smersliga rod. ed. s, inu szhisti kar je umadesheniga ǀ Oh nehualeshni karsheniki! Oh terdiga, ſmersliga rod. ed. s ſerza ǀ de bi skuſi gorkuto boshie beſſede ſigrela ſvoje ſmerslu tož. ed. s ſerze ǀ Smersla im. dv. m gvishnu ſta bila una dua Jogra, katera ſta shla is Jerusalema v' ta terh Emaus ǀ vſi ſmersli im. mn. m oſtanemo ǀ de bi ſi lih vashe ſerza sdaj ſmersle im. mn. ž/s bile ǀ s'smerslih rod. mn. ſtury gorezhe od ognia lubesni Boshje ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle tož. mn. ž/s ſarze teh ludy ǀ nyh smersla tož. mn. s ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ njeh temna, inu ſmersla tož. mn. s ſerza je bila reſuetila
Svetokriški
zmrzniti -nem dov. zmrzniti: kry v' meni smersne 3. ed. (II, 29) ǀ polnagi po simi hodimo, inu vezhkrat smerſnemo 1. mn. (I/1, 43) ǀ zhe bodo ſmerslni del. mn. m, njega nebo nezh bolelu (III, 533)
Svetokriški
znan -a prid. poznan: taiste pregrehe vam dobru snane rod. ed. ž ſe nej ſte prau ſpovedali (I/2, 66) ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh rod. mn. minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà (II, 88) znan se storiti dov. spoznati se: leta ſe je bil ſnan ſturil del. ed. m s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka ratala (V, 85)
Svetokriški
znanje s znanstvo: ushe dolgu zhaſsa ima snanje tož. ed., priasnost s'eno moshko pershono (I/2, 135) ǀ ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje tož. ed. dellat (II, 166) ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine tož. ed. dellat, s' Dalilo vaſſovati (V, 130)
Svetokriški
znati -am nedov. 1. znati: vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati: On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti: sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden: Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
Svetokriški
zob -a m zob: zhe ſobè im. mn. tebe bolè, te ne boli roka ǀ nikuli te nej ſo sobe im. mn. boleli ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje im. mn. ſo bily paſsij ǀ taistim levom sobi im. mn. ſo bilij polomneni ǀ kaj pomenio ty shelesni ſobij im. mn. ǀ versitega v'te vunajnie temmè, Kir bode jok, inu Klepetajnie teh ſob rod. mn. ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob rod. mn. ǀ kakor en levu preſs sobi rod. mn. ǀ ſobe tož. mn. s'uſt ſi je puſtil drejti ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe tož. mn. S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Pſu je dall sobè tož. mn. ǀ imà … ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie tož. mn., kakor ene lopate ǀ Jeſt vezhkrat ſim Nem. Nem. vuzhil de imaio jeſik sa ſobmy or. mn. dershat ǀ truplu eniga Presheshnika je s' ſobmij or. mn. tergal ǀ jeſik dershi sa ſobmi or. mn. ǀ po vſijh shterih sazhne hodit, inu ſam ſebe ſi sobmij or. mn. vuideat, inu tergat ǀ s'ſobmy or. mn. shkripa prutu njemu ǀ Saul je ſazhel s'ſobmij or. mn. shkripat ǀ s'sobmij or. mn. jesik ſi odgriſe
Svetokriški
zolč -a m žolč: on je perneſſil kiſſile vinike, grenku vinu kakor ſauzh im. ed., inu kazhi ſtrup ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash ampak sauzh tož. ed. te hudobnoſti ǀ tedaj druſiga meni ne dash ampak sauzh tož. ed., inu ſtrup ǀ s' tem sauzham or. ed. je bilu smeishenu taiſtu vinu Morda nastalo po disimilaciji iz → žolč, vendar je možno tudi, da gre za arhaizem, prim. stcslovan. zlъčь poleg cslovan. tudi žlъčь. Vsi zgledi na z- so iz V, 145 s.
Svetokriški
zoperstaviti se -im se dov. zoperstaviti se: resnizi ſe super ſtavit nedol. ǀ bi ſe bal niegovi Sveti sapuvidi super ſtavit nedol. ǀ n' hozhe vezh Bogu ſe ſuper ſtavit nedol. ǀ nej ſo bily navaienj hudizhu ſe super Stavit nedol. ǀ de bi ſe mogla meni ſuperſtauit nedol. ǀ dokler pak ſe super ſtavish 2. ed. ǀ ſe ſuper ſtavish 2. ed., ter ijh premagash ǀ kadar vidi, de kokush ſe njemu ſuperſtavi 3. ed. ǀ Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi 3. ed. ǀ inu super ſe ſtavio 3. mn. ǀ vy kakor en drugi Herodesh mu ſe ſuper ſtavite vel. 2. mn. ǀ ſe je skuſi grehe Bogu ſuper ſtavil del. ed. m ǀ bi ſe ſvojmu mojſtru ſuper ſtavila del. ed. ž ǀ ſe bodo ſuper ſtavili del. mn. m, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat → vera
Svetokriški
zopet prisl. zopet, spet: To sgubleno erbszhino Nebeshko supet ſmo bilij doſegli ǀ te ſtare inu polovizo martve greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ zhes en kratek zhaſs je bil supet nasaj perletèl ǀ kadar ſupet v' Ieruſalem ſe verne ǀ eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila, inu supat na suhu poſtavila
Svetokriški
zrasti -tem dov. zrasti: kadar pak ſraſte 3. ed., taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem, inu poſtane enu drivu ǀ ſe rodj enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte 3. ed. ǀ s' ſobmy je griſil leta jeſik, inu kadar je vſiga reſgriſil mu je ſpet prezei ſraſtil del. ed. m ǀ po nozhi je bil mozhnu sraſtil del. ed. m ǀ ena lepa ojlika na naglem je bila srasla del. ed. ž ǀ is tiga terplejna vashiga bo ſrasla del. ed. ž ena nebeſka krona ǀ s' hishe teh Angelou, kir je ſraſtla del. ed. ž, bo danas od Svetiga Duha preſſajena v' hisho teh Angelou ǀ v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla del. ed. ž is korenine Jeſſe ǀ nekiteru je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu del. ed. s ſad ſamoſtu ǀ Bug pak je ſturil, de je ſraſtlu del. ed. s ǀ laſje dò tau ſo bily ſrasli del. mn. m ǀ is ternia teh boleſni bodo ſrasle del. mn. ž roshe
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 66
- 67
- 68
- 69
- 70
- 71
- Naslednja »
Število zadetkov: 1420
Dostopnost