Zadetki iskanja
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu
po navádi nač. prisl. zv. (ȃ) Jesenska jutra so ~ ~ meglena
Zanima me, kako se ustrezno navedejo sestavine besedila po alinejah in kako je z ločili na koncu alinej oz. vezniki pred zadnjo sestavino, navedeno po alinejah (primer je naveden spodaj).
Obravnavali bomo naslednje tematske sklope:
- iskanje po informacijskih virih,
- pregled rezultatov iskanja,
- izvoz dobljenih rezultatov in
- uporaba rezultatov v praksi.
Ali bi prvo besedo prve alineje kdaj – razen, če gre za besedo, ki se po pravopisu zapisuje z veliko začetnico – zapisovali z veliko začetnico?
V medijih se pojavlja manjša zadrega glede pravilnega naslova britanskega princa Harryja. Je vojvoda Sussexški, Susseksški ali Susseški? In ali je v izgovorjavi dovoljeno "saseški", ali mora biti "sasekški"?
nedôlžni -ega [u̯ž] m, člov. (ȏ) obtožiti ~ega
po nedôlžnem [u̯ž] nač. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ obsojen
nedôlžnost -i [u̯ž] ž, pojm. (ȏ) otrokova ~; poud. izgubiti ~ |prvič spolno občevati|
nemárni -ega m, člov. (á) poud. spodbuditi ~ega k delu |lenega delavca|
po nemárnem vzročn. prisl. zv. (á) star. storiti kaj ~ ~ iz nepazljivosti
nemárnost -i ž, pojm. (á) opaziti vsako ~; člov., slabš. Tiste ~i se vsakdo izogiba |nemarnega človeka|; zmer. Vstani, ~
nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~im
po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jeziti
nèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari
neródno -ega s, pojm. (ọ́) reči kaj ~ega
po neródnem vzročn. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ razbiti vrček
neródnost -i ž, pojm. (ọ́) fantova ~; števn. zagrešiti ~i
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
nèvrédni -a -o (ȅẹ́) pravn. dedno ~ dedič
po nèvrédnem nač. prisl. zv. (ȅẹ́) star. ~ ~ kaj dobiti nezasluženo
nèvrédnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 27
- Naslednja »