Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
odtegníti in odtégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tristo evrov; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
// med. ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: odtegniti pacientu metadon
    odtegníti se in odtégniti se
    1. knjiž. izogniti se, izmakniti se: odtegniti se kazni, sodbi / odtegnil se je volitvam / ni se mogel odtegniti boju za pravico
    2. star. oditi: po teh besedah se je počasi odtegnil / odtegnil se je v samoto / če se le malo odtegnem, me že iščejo
    // umakniti se: napadalci so se odtegnili; premalo nas je bilo za boj, zato smo se morali odtegniti
    ●     knjiž. to se je odtegnilo našemu spoznanju tega nismo spoznali
    odtégnjen -a -o:
    biti odtegnjen slabemu vplivu; odtegnjena vsota
SSKJ²
odtŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem odstraniti: odtrgati gumb; odtrgati liste z vejice; odtrgati jabolku pecelj; odtrgati krilu rob; odtrgati z roko, zobmi / odtrgati jabolko, nekaj rož / odtrgati ročaj odlomiti; ročica se je odtrgala; na pobočju se je odtrgala skala in se zvalila v dolino / ekspr. bomba mu je odtrgala roko; veter je odtrgal čoln
// s trganjem ločiti od večje količine: odtrgati kos blaga, papirja; odtrgati nitko
// s trganjem odstraniti del česa: odtrgati predolge niti, stebelca
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: hotela ga je odtrgati od družine, žene; odtrgati se od svoje družbe / odtrgati kraj od zaledja
b) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: ta dogodek ga je odtrgal od nje; v tujini se je odtrgal od domačih / nihče ga ne more odtrgati od zemlje
c) ne more delati več česa: odtrgati koga od dela, študija
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek; odtegniti: vsak mesec mu odtrgajo petino plače; sto evrov mu je odtrgal, ker je pokvaril stroj
● ekspr. delo ga je za dolgo odtrgalo od doma zaradi dela je bil dolgo zdoma; ekspr. svojih misli ne more odtrgati od njega ne more prenehati misliti nanj; ekspr. ni mogel odtrgati oči, pogleda od nje neprestano jo je gledal
    odtŕgati se ekspr.
    1. oditi, oddaljiti se: skupina fantov se je odtrgala od sprevoda in stekla naprej / ladja se je odtrgala od kopnega je odplula / sunkoma se je odtrgal z mesta in skočil proti njemu / iz sence se je odtrgala ženska postava je prišla, se je pojavila
    2. prenehati biti odvisen od koga: odtrgal se je od urednika in nadaljeval svojo pot; zgodaj se je odtrgal od matere
    // prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: odtrgati se od izročila, tradicije
    ●     ekspr. na poseki se odtrga vreščeč krik se zasliši; ekspr. težko se odtrga od doma zaradi dela, dolžnosti domá gre težko od doma; ekspr. odtrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin
    odtŕgan -a -o:
    prišiti odtrgan gumb, žep; več let je bil odtrgan od domovine; tabla je ležala odtrgana na tleh
    ●     ekspr. bili so popolnoma odtrgani od sveta s svetom niso imeli nobenih stikov, zvez
SSKJ²
oskúbsti oskúbem dov. (ú)
1. odstraniti perje: oskubsti gos, petelina
// ekspr. odstraniti manjše dele s česa sploh: nabiralci cvetja so čisto oskubli lipo; vihar je oskubel drevesa; pren. urednik je oskubel članek
● ekspr. gozdove je tako oskubel, da mora zdaj drva kupovati posekal je v njih veliko drevja; ekspr. kdo te je tako oskubel na kratko, slabo ostrigel
2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: ta mesec so me otroci že precej oskubli; prodajalec bi kupca rad oskubel; pri kartanju je oskubel vse druge / oskubsti do golega
    oskúben -a -o:
    oskuben piščanec; njegova polhovka je stara in oskubena; tako oskubenega poglavja avtor ni hotel objaviti; s to frizuro si tak kot oskubena kokoš
    ♦     agr. oskubeno seme seme, ki so mu odstranjena krila
SSKJ²
pomŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico
● knjiž. mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna
SSKJ²
posévati2 -am nedov. (ẹ́)
knjiž. v presledkih svetiti, sijati: mesec je poseval izza oblakov; sonce poseva skozi smrečje
SSKJ²
potrpéti -ím dov., tudi potŕpel; potrpljèn (ẹ́ í)
1. brez izražanja nejevolje prenesti kaj neprijetnega, neugodnega: kar potrpi, saj bo kmalu bolje; to bi še potrpel, vsega pa ne / marsikaj je morala potrpeti pri njej sožitje z njo ni bilo lahko
● ekspr. potrpimo drug z drugim bodimo prizanesljivi do napak drugega
2. ekspr. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; počakati: potrpel bo še kak mesec, potem mu pa vrnemo / potrpite do kosila; potrpi malo, takoj pridem; potrpite, da pokadim
SSKJ²
povléči -vléčem dov., povléci povlécite in povlecíte; povlékel povlékla; povléčen (ẹ́)
1. krajši čas vleči: povleči za vrv / povleči za zvonec / povlekel ga je za rokav
2. z vlečenjem, potegom spraviti
a) bližje k sebi: povleči vrv gor; povleči koga s seboj / povlekel ga je bližje
b) iz česa, s česa: povleči nit iz tkanine / iz nahrbtnika je povlekel čutaro vzel
c) na drugo mesto, v drug položaj: povleči klop v senco / povleči krilo čez kolena; ekspr. v naglici je povlekel nase obleko se hitro oblekel
3. premakniti kaj po površini: povleči s čopičem po zidu; povleči s palico po pesku / v zadregi je povlekla z roko po naslanjaču / povleči z glavnikom skozi lase
4. s črtanjem narediti: povleči črto
5. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: povleči dim iz cigarete / močno povleči cigaro / pog. povleči požirek vina izpiti
6. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: povlekli so ga v svojo družbo; s težavo so ga povlekli v akcijo / povleči državo v vojno
7. pog. odložiti, preložiti: selitev je povlekel še za en mesec / ne bo še šel v pokoj, bo še malo povlekel
8. nar. pobranati: zorati in povleči njivo
9. ekspr. zapihati, potegniti: nenadoma je povlekla močna burja
● ekspr. od časa do časa je povlekel dreto zasmrčal; pog., ekspr. povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. povleči koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo povleči za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh
    povléči se pog.
    umakniti se: čete so se povlekle v ozadje / namesto da bi mu pomagal, se je povlekel nazaj
    ●     star. deževje se je povleklo v pozno jesen deževalo je do pozne jeseni
SSKJ²
prečístiti -im dov. (í ȋ)
1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo
// odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak
2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile
3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti
♦ voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot
    prečíščen -a -o:
    v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme
    ♦     pravn. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona
SSKJ²
prèdpretékel -têkla -o [pretpretekəu̯] prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-é)
nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti: predpretekli mesec, teden; predpretekla gledališka sezona
♦ jezikosl. predpretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti, ali glagolska oblika za tako izražanje
SSKJ²
prêje prisl. (ȇ)
star. prej: ta mesec so naredili več kakor preje celo leto
SSKJ²
prejémati -am nedov. (ẹ̑)
postajati imetnik, navadno česa večkrat poslanega: denar prejema redno vsak mesec / prejemati štipendijo / vsak dan prejema najrazličnejše dopise
// postajati deležen česa: prejemati nagrade in odlikovanja / pomoči noče prejemati
SSKJ²
prêjšnjič prisl. (ē)
ob prejšnji priložnosti: ocena dela vlade je ta mesec nekoliko nižja kot prejšnjič
SSKJ²
preložíti -ím dov., prelóžil (ī í)
1. z dviganjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: preložiti deske, zaboje; preložiti jabolka iz gajb na police / preložiti cigareto v ustih
2. narediti, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: preložiti blago z ladje na tovornjake; tovor se mora hitro preložiti / ekspr. v tem mestu sem se preložil na vlak sem prestopil, presedel
3. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: preložiti skrbi na drugega / reševanje teh problemov so preložili na krajevne skupnosti / ekspr. preložiti odgovornost na pleča, rame drugega
4. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: preložiti izstrelitev rakete; preložiti sestanek; preložiti kaj na naslednji mesec / preložiti čas odhoda
5. zastar. prevesti (v drug jezik): preložiti pesem; preložiti v slovenščino
6. zastar. olajšati, odvzeti: dobri mož mu je preložil marsikatero nadlogo, težavo
● preložiti (lončeno) peč znova postaviti; preložiti streho znova prekriti; zastar. skušali so preložiti težke razmere spremeniti, izboljšati
♦ grad. preložiti cesto delno menjati staro traso pri rekonstrukciji ceste; pravn. preložiti obravnavo določiti drug datum za že začeto obravnavo
    preložèn -êna -o:
    seja je preložena
SSKJ²
prihraníti in prihrániti -im dov. (ī á ā)
1. s tem, da se ne porabi, narediti, da ostane na razpolago: nekaj denarja je razdal, nekaj pa prihranil za hude čase; prihraniti drva za drugo zimo; prihraniti malico za kosilo
// narediti, da ostane komu na razpolago sploh: prihranil mu je sedež v avtobusu; prihraniti komu večerjo; izbrani plašč so ji prihranili do drugega dne
2. z načrtnim manjšim trošenjem denarja priti do določene vsote: vsak mesec kaj prihrani; od plače ne more nič prihraniti; prihranil je za nov plašč; prihranil je toliko, da si je kupil hišo; za starost si je premalo prihranil / pri obleki se da dosti prihraniti zanjo je mogoče porabiti manj denarja
// narediti, da se česa porabi manj: z natančnim delom je prihranil precej materiala / to vozilo prihrani dosti goriva / prihraniti čas
3. obvarovati koga pred čim neprijetnim: prihranil ji je razočaranje, skrbi / prihraniti komu nepotrebno delo, opravek; prihraniti si izdatke
● ekspr. to izjavo bi si lahko prihranil ni bilo primerno, da jo je izrekel
    prihránjen -a -o:
    prihranjen denar; najhujše mu je bilo prihranjeno; sam.: imel je dosti prihranjenega
SSKJ²
razstáva2 -e ž (ȃ)
prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo
// zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava
♦ um. razstava krajin, malih plastik
SSKJ²
redíti1 -ím nedov., tudi rédi (ī í)
1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali
2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti
3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi
4. ekspr. preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ta kmetija brez hudega dela redi družino
5. zastar. hraniti2, krmiti1: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja
● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
    redíti se 
    1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
    2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
    ●     ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
    rejèn -êna -o:
    v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
    ●     ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
SSKJ²
rešêto -a s, mn. tudi rešéta (é)
priprava iz lesenega okroglega ogrodja z mrežo, zlasti za čiščenje žita, zrnja: delati škafe in rešeta; dati žito na rešeto; rešeto iz viter; obod rešeta; biti preluknjan kot rešeto / v pravljicah dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti / pleve so ostale na rešetu
● publ. dati na rešeto gospodarjenje v občini razčleniti, oceniti; ekspr. načrt, predlog bo spet na rešetu čez dober mesec se bo obravnaval, pretresal; ekspr. na rešetu sta imeli dogodke zadnjih dni pogovarjali sta se o njih; njen spomin je kot rešeto slab
SSKJ²
rók1 in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ́)
natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok do septembra, za mesec dni; upoštevati, ekspr. spoštovati roke; računati, šteti v rok; plačati, pritožiti se ob roku, v roku; zadnji dan roka / z oslabljenim pomenom: nedelje se ne štejejo v rok dopusta v dopust; obljubil je, da bo članek napisal v roku štirinajstih dni v štirinajstih dneh / odplačevanje posojila na dolg, kratek rok / dobavni, odpovedni, plačilni, prijavni rok; izredni, redni rok za vpis na fakulteto; zamuditi rok za prijavo / kot opozorilo na živilskih izdelkih rok trajanja ali rok uporabnosti
● šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja
// zadnja, končna točka tega trajanja: oddati zaključni račun do roka; nalogo je napisal že tri dni pred rokom; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa
♦ med. izračunati rok (poroda) določiti datum poroda, upoštevajoč naravno trajanje nosečnosti; pravn. čakalni rok čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; šol. izpitni rok za opravljanje izpitov; šport. prestopni rok v katerem je mogoče prestopiti iz enega športnega kluba v drugega; voj. kadrovski ali vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski
SSKJ²
shájati se -am se nedov. (ȃ)
večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom
● zastar. čete so se začele shajati zbirati; odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu
SSKJ²
sinódski -a -o prid. (ọ̑)
astron., navadno v zvezi sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama:
Število zadetkov: 183