Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Vejica in zveza »z namenom, da«

Ali so v naslednjem stavku pravilno postavljene vejice? Zanima in bega me predvsem besedna zveza z namenom da.

Stavek: Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.

V različnih časopisih sem zasledil zapis kar povsem brez vejic (z namenom da), ali pa je bila vejica postavljena pred »z-jem«. Ali je to pravilno in ali je v takih primerih sploh bolje, če stavek preoblikujemo (npr. samo v »da bi«). Je to kje v Slovenski slovnici razloženo (ali pa v SP-ju)?

Jezikovna
Vejica med sestavinami stavčnega člena

Prosim, če mi lahko pojasnite, kako pravilno pišemo vejice v naslednjih primerih.

  • Obstajale so druge(,) manj utemeljene(,) rešitve.
  • Meta je hitro(,) vendar napačno(,) odgovorila na vprašanja.
  • Vendar(,) kot smo ugotovili kasneje, ni imela prav.

Jezikovna
Vejica pred »in ko«

Zanima me, ali v spodnjem primeru pišemo vejico pred veznikom in: Stali so v tišini, in ko so zaslišali zvonec, so hitro stekli v razred.
Jezikovna
Vejice in odvisniki

Prosila bi vas, če mi lahko poveste pravilo v zvezi z odvisniki in vejico pred veznikom in, ki temu odvisniku sledi. Večkrat sem namreč v zagati, kdaj pred veznikom in uporabiti vejico v daljših povedih. Če sem zastavila preobsežno vprašanje, prosim, če me lahko le usmerite na literaturo, ki zajema tovrstna pravila.

Jezikovna
Velika ali mala začetnica pri delih mesta Logatec

Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?

Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).

Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.

Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.

Jezikovna
Velika začetnica pri imenih skladov/mehanizmov/instrumentov

prosim vas za dodatno pojasnilo v zvezi z vprašanjem, na katerega ste v Jezikovni svetovalnici že odgovarjali.

Ali se strinjate, da se uradna imena skladov, mehanizmov in drugi instrumentov (v pomenu sklada po SSKJ: denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen), ki so bili ustanovljeni/vzpostavljeni s pravnim aktom, pišejo z veliko začetnico?

V skladu s pravilom § 92, po katerem se z veliko začetnico pišejo: – imena/naslovi skladov: Mednarodni denarni skład, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenski odškodninski sklad

In da bi imoral biti v skladu s tem npr. Evropski instrument za demokracijo in človekove pravicev uredbi, s katero je bil vzpostavljen, zapisan z veliko začetnico:

Ta uredba uvaja evropski ALI Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je v skladu z zunanjo politiko Evropske unije kot celoto.

Jezikovna
Vezaj ali pomišljaj med večbesednima imenoma in kraticama

Zanima me, kako pravilno zapisati imena športnih organizacij:

Olimpijski komite Slovenije – Zveza športnih zvez (OKS-ZŠZ) Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK)

Se pišejo z vezajem ali pomišljajem, stično ali nestično? Je v primeru kratice zapis drugačen kot v primeru zapisa celotnega imena?

Brskala sem po vašem arhivu, a nisem znala priti do nedvoumnega odgovora. Zanima me, ali se morda razmišlja o kakšni poenostavitvi pravil na tem področju. Zdi se mi, da je pravilna raba vezaja in pomišljaja postala preveč zapletena, da bi jo lahko usvojili ljudje, ki se ne ukvarjajo poklicno z jezikom.

Jezikovna
Vezljivost: »sklepati o« ali »sklepati na«

Spoštovani!

Zanima me, ali je v spodnjem in podobnih primerih mogoče uporabiti tako zapis sklepati na kot zapis sklepati o (v pomenu: na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do novih spoznanj). Ali je eden od zapisov ustreznejši od drugega ali morda neustrezen?

Imetnik mora dokazati obstoj elementov, iz katerih je mogoče sklepati na resno tveganje/sklepati o resnem tveganju za nastanek take kršitve v prihodnosti.

Najlepša hvala za pomoč!

Jezikovna
Videti je (kot) ..

Ali mi lahko kdo razloži nianso med pasivom (viden je kot nesrečen; v smislu XZ ga vidi kot srečnega) in videti je srečen?

Sama menim, da je razlika v tem, da se v brezosebni rabi popolnoma zabriše agens, medtem ko je le-tega v pasivni rabi nekako mogoče identificirati. Vseeno pa mi to še ne pojasni, zakaj se v teh primerih uporablja glagol "BITI". In še: je ta tip stavkov soroden stavkov s pasivnim "SE" (se sliši, se naredi ...)?

Jezikovna
Vidski par glagola »biti«

Zanima me, ali je glagol biti v povedi: Bil je bledega obraza. dovršni ali nedovršni in kakšen je njegov vidski par.

Jezikovna
Vidski par glagola »popestriti«

Zanima me, če ima glagol popestriti svoj vidski par.

Jezikovna
V Sloveniji ima oblast ljudstvo?

V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?

Jezikovna
Zakaj je glagol »izgledati« v pravopisnem slovarju označen kot neknjižno pogovorni?

Zakaj je glagol izgledati v SP označen kot neknjižno pogovorni?

Jezikovna
Zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini reče Peking?

Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.

Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?

Jezikovna
Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?

Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.

Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.

Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.

Jezikovna
Zanikanje velelniške oblike glagola »iti«

Prosim za pomoč pri zanikanju glagola iti:

Ali je uporaba glagola ne pojdi, rabljena npr. v stavku: Ne pojdi na tekmo, slovnično nepravilna in ali je bolj pravilna raba stavka: Ne it na tekmo?

Jezikovna
Zapis frazema »pravica skazica«

Zanima me, kateri zapis je pravi:

1. pravica skazica 2. pravica izkazica
Jezikovna
Zapis japonskih, kitajskih, ruskih ... osebnih, zemljepisnih imen

Nenenhno se pojavljajo težave pri zapisu npr. japonskih, kitajskih, ruskih, ukrajinckih ... imen v slovenščini. Založbe, prevajalci, tudi tujci v Sloveniji, katerih imena zapisujemo, pogosto vztrajajo pri izvirnem/angleškem načinu zapisa. Kako torej zapisati npr. Yu Hua ali Ju Hua (v knjižnem prevodu je prva različica) ali pa Tatsuya Yada ali Tatsuja Jada, Nadya Bychkova ali Nadja Bičkova?

Jezikovna
Zapis z veliko ali malo začetnico: občina/Občina

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

  • Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna
Ženski priimki kot navedenke

Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.

Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.
Število zadetkov: 140