Long Island ~ -a [lóng ájlend-] m, zem. i. (ọ́ ȃ) |ameriški otok|: na ~ ~u
longislandski -a -o (ȃ)
Longislandec -dca m z -em preb. i. (ȃ)
Longislandka -e ž, preb. i. (ȃ)
Longislandčev -a -o (ȃ)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Lóšinj -a m z -em zem. i. (ọ̑) |hrvaški otok|: na ~u
lóšinjski -a -o (ọ̑)
Lóšinjec -jca m z -em preb. i. (ọ̑)
Lóšinjka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Lóšinjčev -a -o (ọ̑)
lóšinjski -a -o (ọ̑)
Lóšinjec -jca m z -em preb. i. (ọ̑)
Lóšinjka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Lóšinjčev -a -o (ọ̑)
Pleteršnik
Pravopis
Luzón -a [so] m, zem. i. (ọ̑) |filipinski otok|: na ~u
luzónski -a -o (ȏ)
Luzónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Luzónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
luzónski -a -o (ȏ)
Luzónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Luzónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Pleteršnik
lȗžnjak 1., m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk-Erj. (Torb.).
Celotno geslo
Frazemi
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
Pravopis
Madagáskar -ja m z -em zem. i. (ȃ) |otok v Indijskem oceanu; država|: na ~u
madagáskarski -a -o (ȃ)
Madagáskarec -rca m z -em preb. i. (ȃ)
Madagáskarka -e ž, preb. i. (ȃ)
Madagáskarčev -a -o (ȃ)
madagáskarski -a -o (ȃ)
Madagáskarec -rca m z -em preb. i. (ȃ)
Madagáskarka -e ž, preb. i. (ȃ)
Madagáskarčev -a -o (ȃ)
Pravopis
Majórka -e ž, zem. i. (ọ̑) |španski otok|: na ~i
majórški -a -o (ọ̑)
Majórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Majórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
majórški -a -o (ọ̑)
Majórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Majórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Celotno geslo
ePravopis
Maldivi
Predlog
Maldivov množinski samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Maldivi
država v Aziji
IZGOVOR: [maldívi], rodilnik [maldívou̯]
BESEDOTVORJE: Maldivijec in Maldivec, Maldivijka in Maldivka, Maldivijčev in Maldivčev, Maldivijkin in Maldivkin, maldivijski in maldivski
Celotno geslo
ePravopis
Mali Otok
Predlog
Malega Otoka samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Postojna
IZGOVOR: [máli ôtok], rodilnik [málega otóka]
BESEDOTVORJE: Malootočan in Otočan, Malootočanka in Otočanka, Malootočanov in Otočanov, Malootočankin in Otočankin, malootoški in otoški
Pravopis
Málta -e ž, zem. i. (ȃ) |sredozemski otok; država|: na ~i
maltéški -a -o (ẹ̑)
Maltežàn -ána in Maltežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Maltežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
maltéški -a -o (ẹ̑)
Maltežàn -ána in Maltežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Maltežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Svetokriški
Malta -e ž zemljepisno lastno ime Malta: je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti mest. ed. s' zholna ſtopil (III, 129) Málta, otok v Sredozemskem morju
Celotno geslo
ePravopis
malteški
Predlog
malteška malteško pridevnikIZGOVOR: [maltéški]
ZVEZE: malteški križ, malteški viteški red, malteška lira, malteška mrzlica
Pravopis
Mán -a m, zem. i. (ȃ) |britanski otok|: na ~u
mánski -a -o (ȃ)
Mánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Mánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
mánski -a -o (ȃ)
Mánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Mánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Vorenc
Pravopis
Martiníque -qua [nik] m, zem. i. (ȋ) |otok v Malih Antilih|: na ~u
martiníški -a -o (ȋ)
Martiníquečan -a m, preb. i. (ȋ)
Martiníquečanka -e ž, preb. i. (ȋ)
martiníški -a -o (ȋ)
Martiníquečan -a m, preb. i. (ȋ)
Martiníquečanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Pleteršnik
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja
- mériti se
1. z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu; v znanju se meri z vsakim sošolcem; ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi / letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši
2. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: šel se je merit z njim / meriti se za kolajno, naslov prvaka
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 18
- Naslednja »
Število zadetkov: 359
Dostopnost