Zadetki iskanja
Vorenc
oča m, F42, abba, ozha, po Judovsku; abbas, -tis, Apat, duhouni ozha opat; abavus, -vi, ozha predéda, dedou ſet [str. 10b ]; abavus, ozha predéda [str. 236a ]; abram, tá viſſoki ozha; ad patrem, k'ozhetu; agnata, blishnîa od ozheta tetta; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 236a ]; falsiparens, ne pravi ozha; frater germanus, brat po ozhetu inu materi [str. 90b ]; frater germanus, brat po ozhetu [str. 236b ]; generator, genitor, ozha, rodnyk; nutritius, -tÿ, gerob, ṡhpiṡhni ozha; nutritius parens, ṡhpiṡhni ozha, oṡkerblenyk; papa, Papeṡh, ozha; pappare, ſvojga ozheta klizati; parens, ozha, ali mati; pater, -tris, ozha [str. 155b ]; pater, ozha [str. 236a ]; paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha; patriarcha, ozhák, viſhi ozha; patricida, kateri ozheta vbye; prothoparens, pervi ozha; providentia dei, Bûg je en reṡmiſhlen ozha; prim. poloča
Vorenc
očetin prid., F8, emancipatus, -ti, kateri nei vezh pod ozhetino oblastjo; paterna linea, ozhetina ṡhlahta; paternius, ozhinu, ozhetin; patria, dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; patria bona, ozhetinu blagú; patriſsare, po ozhetinih ſtopinîah hoditi, po ozhetu ratati; patruelis, ſtrizhik, ozhetiniga brata otrok [str. 155b ]; patruelis, strizhik, ozhetiniga brata otrok [str. 237b ]
Vorenc
Vorenc
Vorenc
peti nedov., F45, aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; canituri habetur in Apoc.8: bodo peili; concinere, v'kupai peiti, eden po drugim peiti; fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar kuri pojó; intercinere, v'meis peiti; poëtria, -ae, katera raime déla, ali poje; praecinere, naprei peiti, tó péſſim ṡazheti; syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú pojó
Vorenc
pomalem prisl., F5, marasmus, et marcor, tá huda ſuha jetika, katera kir ſe vkoreny, pomalim, ter pomalim ṡhivot ferzera; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; pedatim, pomalim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe; sensim, pomalim, polahku; prim. malo, po
Vorenc
potler prisl., F16, deindè, potler; etiamnum, ali potler; exin, et exinde, potehmál, potler; paulò post, enu malu potler; porrò, daile, vſai, ali, gviſhen, dolgu zhaſſa potler; post, potler, potle, po; postea, potler; posterius, potler, poſehmál; postmodum, potler, po tehmál; quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá; reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu potler velik, ali imenitin ratati; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe potler preſajajo; supermandare, potler dvezhiti; superredere, verhu jéſti, ali potler jéſti; tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
Vorenc
pravično prisl., F4, fas, ṡlépa, prou, neprepovédanu, ſpodobnu, ſlobodnu, pravizhnu; justè, pravizhnu, po pravizi; legitimè, pravizhnu, po poſtavi; rectùm, pravizhnu
Vorenc
preded m, F9, abámita, -ae, ſeſtra naſhiga predéda po ozhetu. predédova ſeſtra [str. 10b ]; abamita. 3. Sestra nashiga predéda po ozhetu [str. 237a ]; abavus, -vi, ozha predéda, dedou ſet [str. 10b ]; abavus. 4. ozha predéda [str. 236a ]; proavus, -vi, predid, predide, predédiz [str. 173b ]; proavus. 3. predid, predide, predédiz [str. 236a ]; propatrua, predéda ſeſtra; propatruus, -trui, predéda brát [str. 176a ]; propatruus. 2. predéda brát [str. 236b ]
Vorenc
priložnost1 ž, F10, commoditas, perloṡhnoſt; congruentia, ſpodobnoſt, perloṡhnoſt; foro uti, ſe rovnati po perloṡhnoſti; illecebra, -ae, perloṡhnoſt, ṡazhetek, draṡhenîe, klaffanîe; occasio, perloṡhnoſt; occasionaliter, po perloṡhnoſti, s'perloṡhnoſtjo; occasiuncula, ena maihina perloṡhnoſt; opportunitas, perloṡhnoſt; ostentata occasio, ena hvalena perloṡhnoſt
Vorenc
ravnati se nedov., F3, foro uti, ſe rovnati po perloṡhnoſti; ornare fugam, ſe k'béṡhanîu perpravlati, rovnati; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati
Vorenc
Vorenc
razpuščati se nedov., F4, conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21; electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe; linctus, et lincorium, arznia, katera ſe v'uſtih reſpuṡzha; pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha
Vorenc
rojstvo s, F18, anno Domini, Christi, od Chriſtuſoviga roiſtva; dies natalis, natalitius, nativitatis, dán tega roiſtvá; festum nativitatis Christi, Boṡhizh, Roiſtvu Chriſtuſovu; genesis, roiſtvú, prihod; impendatura, vpraſhanîe po roiſtvi, ali ṡhtivenîe roiſtvá; natalis, -le, roiſtvú, roiſtvá dán; origo, ṡazhetek, ṡvirek, roiſtvú, is hod; virgo ante partum, diviza pred rojſtvom; virgo post partum, diviza po roiſtvu
Vorenc
s'plazom prisl., F6, catervatim, s'plaẛom, s'kupom, s'voiṡkó; cum impetu, s'plaẛom; gregatim, s'plaṡom, enu kardelu ṡa drugim, po zhrédi; ingruere, s'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom; turmatim, s'plaṡom, po kardelu
Vorenc
skamplan del., F2, propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; propenus, -a, -um, tú kar je po dolgim ṡkamplanu
Vorenc
slavič m, F4, aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; nahtigal, ali slavizh, lucinia, luscinia; lucinia, vel lucinia, en ſlavizh, ali nahtigal; luscinia, vel lucinia, -ae, en ſlavizh, kateri po nozhi poje
Vorenc
slina1 ž, F5, saliva, ſlina; salivosus, -a, -um, kar ima ṡhmáh po ſlinah, kar po ſlinah diſhy; senetiae, ſline eniga ſtarza, ſo ty opravlàvzi; sputum, -ti, pluniz, ſlina
Vorenc
svetiti se nedov., F14, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; allucere, veliku ſe ſveititi; glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek, tá peiſſek kateri ſe na céſti ſveiti, inu láṡkazhe kakòr ṡlatú; lucciola, -ae, karſniza, po nozhi ſe ſveiti; lucere, ſveititi, ſe ſveititi; lucescit, ſe ſveiti, ſe ſvitly, ſvitlú perhaja; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micae auri, ṡlate drobtinize, droptinize, katere ſe s'pepela ſveitio; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; relucere, mozhnú ſe ſveititi, reſveititi; splendere, ſyati, ſe ſveititi; splendescere, ſe ṡazheti ſveititi
Vorenc
svoj zaim., F94, ad votum, po ſuoji voli; arbitrium, obláſt, ſvoja vola, dobra vola; capito, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje glave; capitositas, ſvoja volnúſt; elavare se bonis, vſe ſvoje blagú ṡadjati; frugi ingenio suo, po ſ[v]oji dobri voli ṡhivéti; genio indulgere, po ſvoim luſhtu ṡhivéti; mente cordis siu, ſvoiga ſerzá miſli; oculitus amara aliquem, eniga kakòr ſvoje okú lubiti; peculiosus, -a, -um, bogat v'ſvoim iménîu; pelicanus, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade pita; poſsidere, poſeſti, v'ſvoji oblaſti iméti; suus, -a, -um, nîegou, ſvoi; trico, -onis, ſvoje glavè, neludin, nevolin, nevolán, prepiravṡki
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 36
- Naslednja »
Število zadetkov: 704
Dostopnost