Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
avanturízem -zma (ī) nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma; mladostni avanturizem; težnja mladine po avanturizmu / nav., slabš. obsojati politični avanturizem
SSKJ
aveníja -e ž (ȋ) široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh: šla sta navzdol po aveniji; široka avenija
SSKJ
avguštínec -nca (ȋ) menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec
 
rel. bosonogi avguštinci
SSKJ
ávstro- prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi
 
zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
SSKJ
avstrofílstvo -a (ȋ) avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu
SSKJ
ávtocésta in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste
// široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb
SSKJ
ávtodrezína -e ž (ȃ-ȋ) žel. avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni avtomobil
SSKJ
avtohtón -a (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem
SSKJ
avtohtón -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta
// knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija
SSKJ
avtomátičen -čna -o prid. (á) 
  1. 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa
  2. 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi
    // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične
    avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
SSKJ
avtomatízem -zma (ī) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav., slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
SSKJ
avtomobíl -a (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil
 
voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah
// osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil
SSKJ
avtomobílček -čka (ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki
  2. 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
SSKJ
avtonomizácija -e ž (á) uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji
SSKJ
ávtorski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
 
biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
SSKJ
ávtostráda -e ž (ȃ-ā) avtocesta: peljati se po avtostradi; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke-Milan
SSKJ
aziát -a (ȃ) nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel aziat / vidi se, da je brezčuten aziat
SSKJ
b [in bə̀m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ə̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    neskl. pril.  drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije
    ♦ 
    gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
SSKJ
bába -e ž (á) 
  1. 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
     
    šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
    // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
  2. 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
  3. 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
  4. 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
    ♦ 
    etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
SSKJ
babilónski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
     
    babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
    // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko
  2. 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
Število zadetkov: 8989