Zanima me, kako se pravilno deli besedo nekakšnega, če jo moramo deliti pri -kš-. Nekak-šnega ali nekakš-nega? Pravilnejše se mi zdi prvo, vendar to ne zadosti pravilu, da mora biti v drugi vrstici zlog, na katerega se začne neka beseda. Na šne- se ne začne nobena knjižna beseda.
Zadetki iskanja
Zanima me, če lahko besedo »razvneti« delimo tudi tako: razv-neti. Soglasnik -v se tu izgovarja kot samoglasnik, zato sem v dilemi.
V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.
Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?
Kako grafično prikažemo deljenje besed z vezajem, npr. božično-novoletni (koncert), če bi morali besedo deliti točno tam, kjer je vezaj?
Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?
Zanima mu utemeljitev naslednjega zapisa - gre za naslova poglavij v knjigi s teološko vsebino:
- Jožef, učitelj male poti
- Jožef vzgojitelj
Zakaj je v prvem primeru vejica zapisana, v drugem pa ne? Je tak zapis sploh ustrezen ali bi morala tudi v drugem primeru biti vejica?
Kako zapisovati npr. poljske črke, ki jih v slovenski abecedi ni? Če zapišemo Lech Walesa namesto Lech Wałęsa, bi lahko torej »prosto po Prešernu« tudi w zamenjali z v, glede na to, da ga v slovenski abecedi ni. Sprašujem predvsem zato, ker opažam, da je ravno omenjeni priimek največkrat zapisan kar Walesa in da se poljska črka ł pri nas največkrat zapisuje kot l.
V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji.
- Ali je prav Dirka po Franciji ali dirka po Franciji (francosko Le Tour de France)?
- Kako se pravilno sklanja ime ekipe Jumbo Visma? Je prav kolesar iz Jumbo Visme ali kolesar iz Jumba Visma ali kolesar iz Jumba Visme?
Prebiram besedilo o prvi svetovni vojni in opažam, da avtor piše Doberdobski Kras enkrat z malo začetnico, drugič pa z veliko. Pobrskala sem po spletu in tudi tam našla obe obliki. Podoben dvom se poraja tudi pri pisanju Doberdobske planote, enkrat z veliko, drugič z malo začetnico (doberdobska planota). Katera oblika je pravilna?
Zadnje čase se srečujem z 'novo' obliko citiranja v slovenskih časnikih, zato me zanima, ali je pravilno, ali gre zgolj za neko novo obliko (to obliko citiranja sem namreč pred kratkim zasledila v britanskih medijih).
Ko sama citiram, uporabljam dve obliki:
- Joža je rekel: "Prišel sem domov."
ali
- Joža je rekel, da je prišel domov.
Nova oblika, ki sem jo zasledila, pa gre tako:
Prišel sem domov, je povedal Joža.
Zanima me, od kod izvira ta nova oblika citiranja, in ali je sploh pravilna – in zakaj je oz. ni.
Zanima me, kateri izraz je ustreznejši: do kakšne mere ali do katere mere.
Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?
Mene zanima, kako bi lahko določili število in spol nogometni ekipi, ki se imenuje Albirex Niigata, kjer se dela poimenovanja ekipe ne ujemata. Albirex je moškega spola ednine, Niigata pa je ženskega.
Niigata je ime mesta iz katerega ekipa prihaja. Bi lahko potem rekli, da je Albirex glavna beseda oz. osnova, kar bi potem pomenilo, da se pri podobnih imenih osredotočamo na prvo besedo in tako določimo število in spol?
Kaj pa pri imenu ekipe, kot je Once Caldas, kjer je drugi del v množini? Na spletu sem zasledila, da pri podobnih imenih nekateri uporabljajo ... X so premagali ... nekateri pa ... X je premagal ...
Zanima me, kaj je pravilno.
Bo modrost starejših pripomogla k boljšim medsebojnim odnosom? Bi morali ignorirati njegov slabi odnos? Ali: Bi morali ignorirati njegov slab odnos?
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:
- Ta človek je moj dober prijatelj.
- Mucek ima svoj poseben način vedenja.
Kakšno pravilo je v veljavi?
Svečan ali svečani sprejem -- to je zdaj vprašanje. V SSKJ zasledim pri geslu svečan naveden primer svečani sprejem (slovesni sprejem), v SP-ju pa svečan sprejem, vendar svečanokosilo (geslo svečani). Hvala za vaš odgovor.
Pozdravljeni, zanima me, kako je pravilno (npr. v naslovu članka):
Miha Zupanič najbolje uvrščeni član Judo kluba Bežigrad
ali
Miha Zupanič najbolje uvrščen član Judo kluba Bežigrad
Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?
Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.
Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:
- V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
- V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
- Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
- Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
- Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
- Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
- Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
- Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
- To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
- Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
- Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
- Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
- Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 97
- Naslednja »