Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
pul, puldne ipd. gl. pol poldne ipd.
Besedje16
pul osem gl. osem –, pol – ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje16
pul trinajst gl. pol –, trinajst – ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje16
pulvre gl. pol, ura ♦ P: 1 (TT 1577)
Prekmurski
pùtora -e ž denar, pol groša: mi vsze radi vzememo, en gros ali putoro KOJ 1845, 142
Prekmurski
račúnati -am nedov.
1. računati: Racsúnati KM 1790, 96; Számolok, racsunam -ti AIN 1876, 23; zdaj racsunamo 100 AI 1875, kaz. br. 6; Naslednye pa računajo BJ 1886, 3; szmo 60 krajcarov racsunali AI 1875, kaz. br. 6
2. meniti, sklepati: Zdaj racsunali szo, ka pomáganye dobijo od Szrbie AI 1875, kaz. br. 3
3. prištevati, uvrščati: ta pravicza, stero Bog vöri racsuna SM 1747, 21; ka jo Boug dá i racsúna jo za praviczo KŠ 1771, 444; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; ſzem jaſz vſzah za kvár racsunal SM 1747, 21; grehe nyihove nyim je nei racsunal (priſzoudil) SM 1747, 174
račúnati se -am se
1. šteti se: nego ſzinovje obecsanyá ſze racsúnajo med ſzemen KŠ 1771, 468; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9; 'Sidovſztva ſze je pa 'ſe teda racsúnalo zvün 'ſenſzki blüzi séſzt-krát ſztou jezér KM 1796, 35
2. prištevati se, uvrščati se: Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; neije vreiden, kaibiſze med kerſchánſztvo racſunau TF 1715, 48
račúnavči -a -e računajoč: od vszákoga 100 rainskih tri i pol ranskih na dácso racsunavcsi AI 1875, št. 2, 6
račúnjeni -a -o
1. prištet: Klotrom je racſunyen bil BKM 1789, 85
2. računan: Nôva dácsa od dohodkov tak bode racsunyena AIP 1876, br. 1, 2
Pleteršnik
razlíti, -líjem, vb. pf. auseinandergießen, allenthalben ausgießen; — ausschütten, verschütten; pol kupice vina r.; r. se, sich ergießen; žolč se mu je razlil, die Galle gieng ihm über; — razlẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad); -lẹję́m, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
razporočíti, -ím, vb. pf. das eheliche Verhältnis lösen, scheiden, Jan., nk.; r. se, sich scheiden lassen: pol leta je oženjen, pa bi se uže rad razporočil, Razdrto pod Nanosom-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
razstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Abstand (in der Turnkunst), Cig. (T.); cel r., pol, četrt razstopa, Telov.; — der Zwischenraum, Cig. (T.), C.; — der Raum, der Spielraum: rastlina, človek ima razstop, da more rasti, gibati se, Dol.; — 2) die Spalte, C.; — 3) das Einkehrhaus für Fuhrleute, C.
Pleteršnik
rəžȃda, f. soržica, zmesno žito, pol pšenice, pol rži, Podkrnci-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ržȃda, f. = zmesno žito, pol pšenice, pol rži ("-ada" je laško obrazilo), Podkrnci-Erj. (Torb.); — pogl. soržica.
Celotno geslo Pohlin
sameš usenje [samẹ̄š úsnje] (sameš usnje) samostalnik moškega spola

semiš

Pleteršnik
satīn, m. der Satin (neka na pol svilena tkanina), Cig.
Svetokriški
sedeoč1 -a prid. sedeč: vezh vela Lazarus pol ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi, kakor Salomon na ſvojm slatem ſtoli ſedeozh im. ed. m ǀ vy bote vidili synu tiga zhloveka ſedeozhiga tož. ed. m ži. na desnici Boshje mozhy ǀ je vidil enkrat G. Boga na ſvoim ſtolu Nebeſkem ſedeozhega tož. ed. m ži.
Pleteršnik
sfīnga, f. staroegiptovska kamenita podoba, na pol ženska, na pol lev, die Sphinx, nk.
Pleteršnik
skopíti, -ím, vb. pf. entmannen, verschneiden, castrieren, Mur., Cig., Jan., (skǫ́piti) Plužna, Senožeče (Notr.)-Erj. (Torb.); skopljen, entmannt, Jap. (Sv. p.); na pol skopljen, halbverschnitten, Cig.
Pleteršnik
skrȃjnik, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Pol (phys.), Cig. (T.); enega skrajnika, unipolar, Cig. (T.).
Pleteršnik
slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
Celotno geslo Pohlin
slepur [slepúr] samostalnik moškega spola
  1. na pol, na eno oko slep človek
  2. svetilka, ki slabo sveti
Vorenc
sod m, F13, cadus, -i, tudi en velik ſod; doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu s'ſodmi; doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; doliaris, et re, kar k'ſodam ſliſhi; doliarius, -ÿ, pintar, kateri ſode déla; inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti; medium dolium, pol ſoda; semitritus, na pul nabyt, kakor ſodi ṡa vinu; seria orca, en dolg ſod ṡa voṡhnîo; siphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi; vas, vasis, ena poſſoda, en ſód; viere, vèṡati, ſode nabiati; vinum doliale, vinu is ſoda
Število zadetkov: 175