Zadetki iskanja
- iz elektrotehnike, iz fizike izpeljana merska enota za izražanje magnetnega pretoka, ki ustreza spremembi magnetnega pretoka skozi en navoj tuljave v eni sekundi, ki inducira električno napetost enega volta; simbol: Wb
- 1. ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: betoniran
- 1.1. ki je s takim vlivanjem, nanosom, vgradnjo utrjen, da ostane, stoji na določenem mestu
- 1.2. ki je pokrit, zaprt s takim vlivanjem, nanosom
- 2. ekspresivno ki se ne da spreminjati
- 1. neformalno z zavoro upočasniti, ustaviti vozilo
- 1.1. neformalno upočasniti, ustaviti premikanje koga, česa sploh
- 2. neformalno, ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
- 2.1. neformalno narediti, povzročiti, da kaj poteka počasneje
- 1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
- 1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki kaže, spominja na tako udarjanje
- 1.2. ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
- 2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregi
- 3. ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutja
- 1. sunkovit trk s čim
- 2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
- 2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
- 2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
- 3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama
- 3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
- 4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo
- 4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
- 5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
- 6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
- 7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
- 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu
- 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...
- 1. navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši
- 3. podoba, predmet, ki predstavlja zajca
- 4. igrača, ki predstavlja zajca
FRAZEOLOGIJA: poskusni zajček
ETIMOLOGIJA: ↑zajec
ETIMOLOGIJA: ↑zajec
- 1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
- 1.1. samec te živali
- 1.2. meso te živali kot hrana, jed
- 2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
- 2.1. meso te živali kot hrana, jed
- 3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
- 4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
- 6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
- 7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
- 1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
- 1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
- 2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
- 2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
- 2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
- 3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
- 1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
- 1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
- 2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
- 2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
- 2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
- 3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
- 3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
ETIMOLOGIJA: ↑presti
- 1. udarec po licu, navadno s plosko roko
- 2. ekspresivno kar povzroči razočaranje, neprijetnosti, težave, navadno kot posledica neustreznega, neodgovornega ravnanja
ETIMOLOGIJA: iz za uho
- iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae
ETIMOLOGIJA: ↑zavijati
- 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
- 1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
- 2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
- 2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
- 2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
ETIMOLOGIJA: ↑vršati
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 76
- 77
- 78
- 79
- 80
- 81
- Naslednja »