Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Vorenc
tolažiti nedov., F3, cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; sedare, tolaṡhiti, potihiniti, ṡmyriti, potolaṡhiti, gaſſiti; temperare, ṡmeiſhati, tolaṡhiti
Vorenc
trepetati nedov., F9, circuntremere, vſe okuli trepetati; cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti; commovere, eniga perpraviti, ſtreſti, reṡdreiti, ganiti, gibati, trepetati, potréſti; frigutire, od mraṡa trepetati; intremere, intremiscere, trepetati, ſe ſtreſti; palpitare, trepetati; tremere, trepetati; tremiscere, ſtreſti ſe, trepetati; trepidare, trepetati, dargatati
Vorenc
ustrašiti se dov., F3, afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; pavefieri, ſe vſtraſhiti; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati
Vorenc
utrgan2 del., F2, succisivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempus succisivum, od potrébniga opravila vtergani zhas, ravenzhas
Vorenc
v'časi (včasi) prisl., F16, aliquando, nékadai, v'zhaſſi; interdum, v'zhaſſi; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati; nonnunquam, v'zhaſſi, kei kadai, nekolikukrat; quandoque, v'zhaſſi, nékadai; subinde, vzhaſſi, vzhaſſi ter vzhaſſi; subinvitare, vzhaſſi vabiti, ali povabiti; subirasci, ſe vzhaſſi enu malu ſarditi, ali ſardit biti; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; submonere, ṡdai ter ṡdai opominati, vzhaſſi opominati; subremigare, vzhaſſi veſlati, ali s'veſly voṡiti; subtristis, -te, v'zhaſſi ṡhaloſten
Vorenc
veden prisl., obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti; prim. v'veden 
Vorenc
vek2 m, F14, confortare, troſhtati, potroſhtati, k'véku perpraviti; efficientia, -ae, kraftnu iṡkaṡovanîe te mozhy, múzh inu vék kai ſturiti; fulcire cibis, s'ſhpiṡami eniga rediti, k'véku perpraviti; fulcite me floribus, s'roṡhami me k'véku perpravite; recreare, obveſſeliti, reṡveſſeliti, k'veiku perpraviti, vék dati; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; reficere, okarpati, oṡhiviti, k'veiku perpraviti, reṡveſſeliti, popraviti; refocillare, k'veiku perpraviti, ali k'mozhi odvékniti, k'veiku priti; vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti; vigor, -oris, vék, kráft, premoshenîe, kripúſt, múzh; virtus, et fortitudo, múzh inu vék, premoṡhenîe, ſvétuſt; vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti, oṡhivéti
Vorenc
veselje s, F36, delibutus gaudio, polhen veſſelja; delicium, luſht, veſſelje; exultatio, veliku veſſelje, dobra vola, od veſſelja ṡkakanîe; ferre laetitiam, veſſelje iméti; fugativa gaudia, béṡheozhe veſſelje; hilaritas, veſſelje; praegestire, od veſſeljá ṡkakati
Vorenc
videti nedov., F35, acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti viditi; caecultare, hudú viditi, en ṡhleht pogled iméti; caeculus, kateri malu vidi; cernere, viditi, gledati; difficile nobis videtur, nam ſe teṡhku vidi; extantia, bitje, kar je kai viditi; extare, biti, vun gledati, vun ſe viditi, ſe ṡnaiti; halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole; ut probaretur, de bi ſe vidilu, ali ṡkuſſilu; videbitur, ſe bó vidilu; videre, viditi; visibilis, -le, videozhi, kar ſe more viditi; visus est, ſo ga vidili
Vorenc
vreti nedov., F12, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; confervere, v'kupai vréti; confervescere, v'kup ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti; fervefacere, ſturiti vreiti; fervere, vreiti, ṡhariti; fervere ira, od jeṡe vréti; olla succensa, en lonez, kateri vre; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti; ut ure, horas, et per consonantem, vre, significat bulire
Vorenc
vročost ž, F11, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati, veliko vrozhúſt iméti; aestuosus, vrózh, puln vrozhuſti; aestus, -us, vrozhúſt, leitna vrozhina, velika vrozhina; ardor, vrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina; ardor stomachi, vrozhúſt tega ẛhelodza, ſitoſt; caldor, vrozhúſt, gorkuta; calor, vrozhina, topluta, vrozhúſt; calumnata, -tis, ena vrozhúſt, ali gorenîe velikiga ognîa; fervidè, junazhku, s'veliko vrozhuſtjo; fervor, -ris, vrozhúſt, aiffer, divjanîe; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy
Vorenc
za predl. F835, I. s tožilnikom aegrè ferre, sa slú vsèti, ſe ſerditi; ampelosleuce, -es, koren ẛa bodlaje, ẛa bolezhino; bardocuculus, gvánt ẛa ẛymo, inu ẛa leitu; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo myrú noſſi; chinara, artizhoka ẛa jeiſti; contentum eſse, ẛa dobru vṡèti; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; et certè, inu ẛa gviſhnu; ideo, ob tú, ṡatorai, ṡa tega volo; nauci facere, ṡa nyzh derṡhati; ob, ṡa, ṡa volo; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, satega volo; quocirca, sa tega volo; scabrosus, -a, -um, ostrú ṡa perjeti; scopae, -arum, metle ṡa pométati; sociabilis, ṡa ṡdruṡhiti ſe; tua causa, ṡa tvojo volo; tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; II. z orodnikom paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolezhina ṡa nohtmy
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: za predl., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Vorenc
zadržati dov., F13, coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛaderṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; praepedire, ohraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti, ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, ṡaderṡhati, poſtaviti
Vorenc
zdihovati nedov., F5, adgemere, s'nym ẛdihovati, ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti; congemere, v'kup ẛdihovati; gemere, jezhati, ṡdihovati; gemitum dare, ẛdihovati; suspirare, ṡdihovati, ṡdihati, pahati
Vorenc
zob1 m, F46, dens, ẛob; dens maxillaris, zheluſtni ṡob, kotnik; dentire, ẛobè raſteozhe iméti, ẛobè vun gnati; edentare, ẛobè ṡbiti, vun ṡbiti; frendere dentibus, s'ṡobmy ṡhkripati; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga ṡobè bolè; stridor dentium, ṡhkripanîe teh ṡoby; stupor dentium, ṡkonaſti ṡobé
Vorenc
žeja ž, F7, consumor siti, merjem od ṡheje, konez jemlem; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; dipsas, ena ſtrupovita kazha te ṡheye, kazha maihina. Deut:8; restingvere sitim, ṡhéjo vgaſſiti; sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od ṡheje; sitire, ṡhein biti, veliko ṡhejo iméti; sitis, -tis, ṡheja, velik lúṡht po eni rizhi
Vorenc
žejen prid., F4, cruentus, kry ṡhejen, kryvau; siticulosus, -a, -um, vel sitibundus, -a, -um, ſylnu ṡhein; sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od ṡheje; sitire, ṡhein biti, veliko ṡhejo iméti
Vorenc
želeti nedov., F19, affectare, ẛlu ẛheléti; appeto, -ere, pegerovati, ẛheléti; cupere, ṡheléti, rad iméti; desiderabilis, lubeṡniu, kateriga ṡhelè: ṡheliozhi; exoptabilis, -dies, en dán kakor ſmó ga ṡheléli; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; nupturire, moṡhá ṡheléti; optare, voṡzhiti, ṡheleti
Vorenc
ženitovanje s, F2, confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; tabulae matrimoniales, ṡhenitovanîa, ali pohiṡhtva piſma
Število zadetkov: 159