vplíven -vna -o prid., vplívnejši (í ī)
ki ima (velik) vpliv: posredoval je pri vplivnih ljudeh; vplivni politiki; njegovi starši so zelo vplivni / vpliven časopis / doseči, imeti vpliven položaj
● publ. vplivno območje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
zablúziti -im dov. (ú ȗ) pog.
1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli
2. nekoristno porabiti čas: cel dan je zabluzil
3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: v svojih blogih večkrat zabluzi
4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze: bila sem mu všeč in sva zabluzila
1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli
2. nekoristno porabiti čas: cel dan je zabluzil
3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: v svojih blogih večkrat zabluzi
4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze: bila sem mu všeč in sva zabluzila
SSKJ²
zapoznélec -lca [zapoznelca in zapozneu̯ca] m (ẹ̑)
knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: ulice so bile prazne, zadnji zapoznelci so hiteli domov
// kdor naredi kaj pozneje kot drugi; zamudnik: zapoznelci v uvajanju moderne tehnologije
● knjiž. bil je otrok zapoznelec starši so bili ob njegovem rojstvu že razmeroma stari
knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: ulice so bile prazne, zadnji zapoznelci so hiteli domov
// kdor naredi kaj pozneje kot drugi; zamudnik: zapoznelci v uvajanju moderne tehnologije
● knjiž. bil je otrok zapoznelec starši so bili ob njegovem rojstvu že razmeroma stari
SSKJ²
SSKJ²
zíbkati -am nedov. (ȋ)
ekspr. na rahlo zibati: valovi zibkajo čoln / zibkati otroka
● evfem. soseda bo spet zibkala rodila; ekspr. starši ga preveč zibkajo zelo, pretirano skrbijo zanj
ekspr. na rahlo zibati: valovi zibkajo čoln / zibkati otroka
● evfem. soseda bo spet zibkala rodila; ekspr. starši ga preveč zibkajo zelo, pretirano skrbijo zanj
SSKJ²
zmehčáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj (bolj) mehko: milnica zmehča kožo, nohte; sonce je zmehčalo sneg / zmehčati vosek s segrevanjem / zmehčati meso; zmehčati zelenjavo v sopari / sadje v kleti se je že zmehčalo / zmehčati usnje
2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: z grožnjami, pretepanjem so ga zmehčali; ni se dal zmehčati
3. ekspr. povzročiti, da postane kdo bolj prijazen, naklonjen: njegova bližina jo je zmehčala; ob tem dogodku so se tudi starši zmehčali / glas se mu je zmehčal
● ekspr. pijača, strah zmehča človeku kolena zaradi vinjenosti, strahu postane človek negotov v hoji
♦ kem. zmehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli
1. narediti, povzročiti, da postane kaj (bolj) mehko: milnica zmehča kožo, nohte; sonce je zmehčalo sneg / zmehčati vosek s segrevanjem / zmehčati meso; zmehčati zelenjavo v sopari / sadje v kleti se je že zmehčalo / zmehčati usnje
2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: z grožnjami, pretepanjem so ga zmehčali; ni se dal zmehčati
3. ekspr. povzročiti, da postane kdo bolj prijazen, naklonjen: njegova bližina jo je zmehčala; ob tem dogodku so se tudi starši zmehčali / glas se mu je zmehčal
● ekspr. pijača, strah zmehča človeku kolena zaradi vinjenosti, strahu postane človek negotov v hoji
♦ kem. zmehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli
- zmehčán -a -o:
zmehčan sneg; ob slovesu je bil čisto zmehčan; zmehčana voda
SSKJ²
želéti -ím nedov., žêlel (ẹ́ í)
1. čutiti v sebi željo, da je kdo deležen česa: vsem ljudem želi dobro, srečo; nikomur ne želi nič hudega; starši želijo otrokom srečno prihodnost; lepšega življenja mu ne more želeti, kot ga ima; želi mu, da bi bil zdrav
// izražati komu kako željo ob kaki priložnosti: pri slovesu jim je želel srečno pot; ob izročitvi diplom jim je želel mnogo uspehov v življenju; želeli so si lahko noč in šli spat / kot pozdrav dober dan želim; kot voščilo pri jedi dober tek želim; kot voščilo ob kakem dogodku, prazniku: vse najboljše za rojstni dan vam želimo; želim vam srečno novo leto
2. izražati hotenje
a) da osebek kaj dobi: v tej zadevi želijo dodatno pojasnilo; s pogajanji so dosegli le del tega, kar so sprva želeli / gost želi sobo v prvem nadstropju; prinesel mu je, kar je želel / v vljudnostnem vprašanju: želite še malo vina; dober dan, želite prosim
b) da kdo kaj naredi: želel je, da njegove stvari dostavijo na dom; želi, da ga ne motite; direktor želi, da mu redno poročajo / brezoseb. želeti bi bilo, da delo nadaljujete
c) da je kaj omogočeno: ponoči želijo v vseh prostorih red in mir; državljani želijo spremembo razmer
// z nedoločnikom izraža hotenje osebka, da uresniči kako dejanje: sporočite tajnici, da šef želi govoriti z njo; želim izvedeti, kdo je poškodoval stavbo hočem
3. imeti, izražati pripravljenost za
a) sprejem koga: podjetje ne želi novih delavcev; za to pot želi le izkušene tovariše
b) uresničitev česa: nasprotniki ne želijo pogajanj; mnogi ne želijo sprave; nadzor nad silami, ki želijo vojno
// z nedoločnikom izraža voljo, pripravljenost za kako dejanje: želijo odpraviti nepravilnosti v gospodarstvu; ne želi jim pomagati; želijo zmanjšati oborožitev; ne želijo se vmešavati v njihove notranje zadeve / ekspr. ne razume, kaj mu želi slika povedati / s tem dejanjem želi popraviti krivico / elipt. ni dosegel tega, kar je želel
1. čutiti v sebi željo, da je kdo deležen česa: vsem ljudem želi dobro, srečo; nikomur ne želi nič hudega; starši želijo otrokom srečno prihodnost; lepšega življenja mu ne more želeti, kot ga ima; želi mu, da bi bil zdrav
// izražati komu kako željo ob kaki priložnosti: pri slovesu jim je želel srečno pot; ob izročitvi diplom jim je želel mnogo uspehov v življenju; želeli so si lahko noč in šli spat / kot pozdrav dober dan želim; kot voščilo pri jedi dober tek želim; kot voščilo ob kakem dogodku, prazniku: vse najboljše za rojstni dan vam želimo; želim vam srečno novo leto
2. izražati hotenje
a) da osebek kaj dobi: v tej zadevi želijo dodatno pojasnilo; s pogajanji so dosegli le del tega, kar so sprva želeli / gost želi sobo v prvem nadstropju; prinesel mu je, kar je želel / v vljudnostnem vprašanju: želite še malo vina; dober dan, želite prosim
b) da kdo kaj naredi: želel je, da njegove stvari dostavijo na dom; želi, da ga ne motite; direktor želi, da mu redno poročajo / brezoseb. želeti bi bilo, da delo nadaljujete
c) da je kaj omogočeno: ponoči želijo v vseh prostorih red in mir; državljani želijo spremembo razmer
// z nedoločnikom izraža hotenje osebka, da uresniči kako dejanje: sporočite tajnici, da šef želi govoriti z njo; želim izvedeti, kdo je poškodoval stavbo hočem
3. imeti, izražati pripravljenost za
a) sprejem koga: podjetje ne želi novih delavcev; za to pot želi le izkušene tovariše
b) uresničitev česa: nasprotniki ne želijo pogajanj; mnogi ne želijo sprave; nadzor nad silami, ki želijo vojno
// z nedoločnikom izraža voljo, pripravljenost za kako dejanje: želijo odpraviti nepravilnosti v gospodarstvu; ne želi jim pomagati; želijo zmanjšati oborožitev; ne želijo se vmešavati v njihove notranje zadeve / ekspr. ne razume, kaj mu želi slika povedati / s tem dejanjem želi popraviti krivico / elipt. ni dosegel tega, kar je želel
- želéti si tudi želéti
1. čutiti željo po čem: želi si miru, počitka, rešitve; zgodilo se je to, česar si je dolgo želel / želi si novo obleko; želela si je otroka / želi si pijače / želi si, da bi se sin vrnil
// z nedoločnikom izraža željo po uresničitvi kakega dejanja: želi si plesati, potovati; želi si videti tuje kraje / elipt. želi si proč iti
2. čutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom: opazila je, da si jo želi
- želèč -éča -e:
dal mu je roko, želeč mu srečno pot; prijateljstva si želeč človek
- želèn tudi željèn -êna -o:
priti do želenega počitka; dobiti želeno knjigo; želene lastnosti
SSKJ²
SSKJ²
bastárd -a m (ȃ)
1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta kanarček, pes je bastard / pren. žanrski bastard
2. slabš. nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda
// izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard; aroganten bastard
1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta kanarček, pes je bastard / pren. žanrski bastard
2. slabš. nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda
// izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard; aroganten bastard
SSKJ²
heteróza -e ž (ọ̑)
biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze
biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze
SSKJ²
nájdenček -čka m (ȃ)
najden otrok, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenčka / ko je bil star dvajset let, je zvedel, da je najdenček
najden otrok, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenčka / ko je bil star dvajset let, je zvedel, da je najdenček
SSKJ²
nájdenka -e ž (ȃ)
najden otrok ženskega spola, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenko
najden otrok ženskega spola, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenko
SSKJ²
ógledi -ov m mn., tož. óglede in ógledi (ọ́ ọ̄)
nav. tož. in mest., etn., navadno v zvezi iti na oglede, v oglede iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo prišli na oglede
nav. tož. in mest., etn., navadno v zvezi iti na oglede, v oglede iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo prišli na oglede
SSKJ²
SSKJ²
prástárši -ev m mn., dv. tudi prástárša, ed. stil. prástárš (ȃ-á ȃ-ā)
starši starega očeta ali stare matere: s tem so se ukvarjali že njegovi prastarši
● knjiž. naši prastarši po bibliji Adam in Eva
starši starega očeta ali stare matere: s tem so se ukvarjali že njegovi prastarši
● knjiž. naši prastarši po bibliji Adam in Eva
SSKJ²
rázgled1 -a in razglèd -éda m, tož. mn. tudi rázgledi (á; ȅ ẹ́)
nav. tož. in mest. ed. in mn., etn., navadno v zvezi iti na razgled iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo šli na razgled
nav. tož. in mest. ed. in mn., etn., navadno v zvezi iti na razgled iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo šli na razgled
SSKJ²
rodítelj -a m (ȋ)
1. mn. in dv., knjiž. starši: biti hvaležen svojim roditeljem; umrla sta mu oba roditelja / nagrajeni pes je prevzel dobre lastnosti roditeljev
2. knjiž. moški v odnosu do svojega otroka; oče: sin ni poznal svojega roditelja; nezaupanje do roditelja
3. biol. moški ali ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi roditeljev
1. mn. in dv., knjiž. starši: biti hvaležen svojim roditeljem; umrla sta mu oba roditelja / nagrajeni pes je prevzel dobre lastnosti roditeljev
2. knjiž. moški v odnosu do svojega otroka; oče: sin ni poznal svojega roditelja; nezaupanje do roditelja
3. biol. moški ali ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi roditeljev
SSKJ²
siróta -e ž (ọ̑)
1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih: biti, postati sirota; skrbeti za sirote / je sirota brez matere, očeta / enostranska otrok brez enega od staršev, obojestranska sirota otrok brez staršev; občinska sirota nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina; partizanska, vojna sirota
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: siroti nisva vedeli, kaj naj storiva / kot nagovor ti sirota ti
● preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo
1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih: biti, postati sirota; skrbeti za sirote / je sirota brez matere, očeta / enostranska otrok brez enega od staršev, obojestranska sirota otrok brez staršev; občinska sirota nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina; partizanska, vojna sirota
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: siroti nisva vedeli, kaj naj storiva / kot nagovor ti sirota ti
● preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 158
Dostopnost