Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
razvrednôtiti -im dov. (ō ȏ) 
  1. 1. fin. znižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotiti denar; liro so spet razvrednotili / razvrednotiti zlato
  2. 2. znižati, zmanjšati vrednost česa: razvrednotiti kolek, znamko; pokojnine so se razvrednotile
  3. 3. vzeti čemu vrednost, pomen: to dejanje ga je moralno razvrednotilo; s takim govorjenjem se je sam razvrednotil / razvrednotiti človekovo delo; razvrednotiti pomen, vsebino gledališča
    razvrednôten -a -o: razvrednoten denar; razvrednoteno delo
SSKJ
rekórd -a m (ọ̑) 
  1. 1. najboljši uradno priznani rezultat v kaki športni disciplini: doseči rekord; rekord proge, skakalnice, stadiona / državni, osebni, svetovni rekord / športni rekordi
    ♦     šport. izboljšati, preseči rekord; postaviti nov rekord; priznati rekord; rekord v metu kopja, v teku na sto metrov
  2. 2. nav. ekspr. rezultat, dosežek, ki količinsko, številčno presega vse dosedanje: tovarna je dosegla nov proizvodni rekord; imeti rekord v telesni teži / dobil sem pet pisem hkrati, kar je rekord
    ●     ekspr. napovedovati filmu blagajniške rekorde nadpovprečno velike dohodke od vstopnine
  3. 3. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: voziti se v (opel) rekordu
SSKJ
reproducírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. s fotografsko-tiskarskim postopkom delati posnetek slike, besedila: reproducirati fotografijo; slikar ni dovolil reproducirati svojih slik; reproducirati stare tiske / reproducirati sliko na znamki, v knjigi
  2. 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: reproducirati televizijsko sliko z magnetoskopskega traku; reproducirati glasbo s plošč / telefon slabo reproducira glas
  3. 3. ustvarjati kaj táko, kot že obstaja v stvarnosti: v laboratoriju so reproducirali razmere v vesolju
  4. 4. umetniško podajati: dirigent je skladbo prepričljivo reproduciral
  5. 5. knjiž. opisovati, ponavljati: v poročilu je reproduciral potek dogodka; priča ni mogla natančno reproducirati tega, kar je videla / njegovo izjavo so slabo reproducirali
    ●     skušal je reproducirati, kar se je naučil obnoviti, povedati
    reproducírati se knjiž.  razmnoževati se: biti sposoben reproducirati se
    reproducíran -a -o: dobro reproduciran dogodek; reproducirana glasba; ta slika je bila že večkrat reproducirana
SSKJ
rogljíček -čka m (ȋ) manjšalnica od rogljič: žemlje in rogljički / oblikovati rogljičke; orehovi, sirovi rogljički / rogljički pri vilicah / redko znamki ne sme manjkati noben rogljiček zobec
● knjiž., redko v roki sta držala vsak svoj rogljiček sladoleda kornet
♦ obrt. koničasta prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke
SNB
rótring -a m (ọ̑)
pisalo znamke Rotring z ozko jekleno cevko namesto običajnega peresa: Sem precej staromoden projektant, s tridimenzionalnimi problemi se spopadam z rotringi, ker se nočem prepustiti preveliki lahkotnosti projektiranja na računalniku E po imenu znamke nem. Rotring iz rot 'rdeč' + Ring 'obroč'
SSKJ
sêrija -e ž (é) navadno s prilastkom  
  1. 1. skupina stvari, dogodkov s skupnimi lastnostmi, značilnostmi, ki si sledijo v določenem časovnem zaporedju: v časopisu je izšla serija člankov o tem problemu; opraviti serijo raziskav; zmagal je v prvi seriji skokov / prva serija te zbirke obsega pet knjig; serija znamk z živalskimi motivi
    ●     publ. naredil je serijo napak veliko
  2. 2. navadno v zvezi televizijska serija televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: posneti, predvajati novo televizijsko serijo; junaki otroške televizijske serije
  3. 3. skupina enakih izdelkov, narejenih v določenem obdobju, označenih z določeno oznako: prva serija motorjev je že v prodaji; hladilniki iste serije / poskusna serija / izdelovati konfekcijo v majhnih, velikih serijah
    ♦     fin. serija celota vseh bankovcev, nekaterih vrednostnih papirjev iste izdaje; celota vseh bankovcev iste vrednosti, označenih z zaporednimi črkami in številkami; muz. serija v dodekafoniji in v serialni glasbi vnaprej določeno zaporedje dvanajstih različnih tonov v okviru oktave, veljavno za celotno skladbo ali njen del
SSKJ
slíniti -im nedov. (í ȋ) 
  1. 1. močiti s slino: sliniti srbeče mesto; pes liže in slini dečkovo roko; sliniti znamke; sliniti z jezikom; sliniti si prste
  2. 2. slabš. poljubljati, ljubkovati: kaj ga pa sliniš; kar pred ljudmi se slinita
    slíniti se 
    1. 1. izločati slino iz ust, gobca: otrok se je močno slinil; vola sta se slinila in težko dihala / polž se slini
    2. 2. slabš. dobrikati se, prilizovati se: slini se novemu šefu; ne slini se s pohvalami / rad se slini okoli deklet
      ●       slabš. nehaj se sliniti jokati; slabš. k vsaki veseli družbi se slini se ji hoče nepovabljen, nezaželen pridružiti; slabš. že dolgo se slini za njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost
    slinèč -éča -e: slineči se psi
SSKJ
slúžben -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na službo: dobro izkoriščen službeni čas; dosegel je visok službeni položaj; službene dolžnosti, zahteve / službena leta delovna doba
// službeni telefonski pogovor; službeni telegram; službena obleka / službeni psi psi, ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; službeni vagon; službena izkaznica izkaznica, ki potrjuje, da je kdo zaposlen v določeni delovni organizaciji; službeno potovanje potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih delovnih nalog, obveznosti
♦ filat. službena znamka znamka, s katero se frankirajo samo pošiljke državnih organov in uprave; ptt službeni telegrafski kod črkovne skupine, navadno iz petih črk, ki imajo v službenih telegramih določen stavčni pomen
    slúžbeno prisl.: poslati vabilo službeno; direktor je službeno zadržan
    ●     ekspr. tajnica je odgovarjala zelo službeno uradno, zadržano
SSKJ
spáček -čka m (ȃ) 
  1. 1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov: roditi spačka; spaček brez rok; zaradi atomskega sevanja je tam veliko spačkov / svinja je skotila spačke; pren., publ. to gibanje je bilo že ob svojem rojstvu spaček
    ●     spački na portalih pošasti, spake
  2. 2. pog. tip manjšega francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: pripeljati se s spačkom; proizvodnja spačkov in amijev
SSKJ
specímen -mna m (ī) knjiž. vzorec, primerek: specimni znamk; pren., iron. ti si pa res specimen človeškega rodu
SSKJ
spomínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spomin:
  1. a) spominske sposobnosti / spominsko obnavljanje / spominske igre
  2. b) članek, napisan na podlagi spominskega gradiva / spominska literatura
  3. c) spominska radijska oddaja / spominska knjiga knjiga za vpisovanje želja, namenjena lastniku v spomin; knjiga za vpisovanje podpisov, vtisov ob določenem dogodku, namenjena lastniku v spomin; odkriti, vzidati spominsko ploščo; spominska razstava; spominska soba soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek; knjiž. spominska znamka priložnostna znamka; spominsko drevo drevo, vsajeno v spomin na kaj
    ♦     biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; etn. spominska pesem pesem v spomin nenadoma, v nesreči umrlemu; filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom
SSKJ
stoênka -e ž (ē) pog. tip srednje velikega osebnega avtomobila znamke Fiat: nesrečo je povzročil voznik stoenke
SSKJ
strásten -tna -o prid., strástnejši (á ā) 
  1. 1. ki ima zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: neuravnovešen in strasten človek; strastna ženska
    // ki vsebuje, izraža tako čustvo: strasten prepir; strastna zaslepljenost; strastno sovraštvo / obšla ga je strastna želja, da bi se maščeval zelo velika
  2. 2. ki čuti, ima močno željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: bila sta strastna ljubimca; njen zaročenec je zelo strasten; ob njem je postala še strastnejša
    // ki izraža, kaže tako čustvo: strasten objem, poljub; strastna ljubezen / govoril ji je s strastnim glasom
  3. 3. ki ima zelo močno hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: strasten kadilec, lovec, ribič; strasten zbiralec znamk; bil je strasten privrženec rekreacije
    strástno prisl.: strastno igrati, kaditi; strastno ljubiti, sovražiti, želeti; strastno se objemati, poljubljati; strastno razpravljati o čem; strastno zavzet za kaj
SSKJ
stròj strôja m (ȍ ó) 
  1. 1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično
    // dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj
  2. 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje
  3. 3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj
  4. 4. žarg. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima
    ●     publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; žarg., voj. pohodni, strelski stroj postroj
    ♦     elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja
SSKJ
strôjen -jna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na stroj: popraviti pokvarjen strojni del / strojna industrija / strojna molža; strojna obdelava kovin, lesa; strojno pletenje, tkanje; strojno pranje perila / strojne čipke; ročno in strojno delo / uporabljati strojne naprave; publ. zastarela strojna oprema stroji
// strojni inženir, tehnik; strojni ključavničar ključavničar, ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin; strojni stavec / strojno olje olje za mazanje strojev, ležajev
// pog. strojna fakulteta fakulteta za strojništvo
♦ grad. strojni nabijač; navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; strojna služba služba pri glavnih in pomožnih strojih na ladji; ptt strojni žig poštni žig, odtisnjen na znamko s strojem za žigosanje; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; tisk. strojni stavek
    strôjno prisl.: strojno brusiti, obdelovati; strojno šivane čipke
    ♦     teh. strojno gnana naprava
SSKJ
svetínjica -e ž (í) v krščanskem okolju manjša kovinska ploščica z reliefno podobo svete osebe ali s krščanskim simbolom: dobiti, nositi svetinjico; srebrna svetinjica
● nar. (pasja) svetinjica (pasja) znamka
SSKJ
škàrt tudi škárt škárta m (ȁ á; ȃ) nav. ed.  
  1. 1. žarg. slabi, nekvalitetni izdelki, izmeček: prodajati škart po znižani ceni; odstotek škarta / ker je veliko pisal, je dosti škarta
  2. 2. star. naborniki, ki pri naboru niso potrjeni: na naboru je bilo malo škarta / dobri konji in škarti
    ●     ekspr. večina škarta je že ob polletju zapustila šolo slabih učencev
    ♦     ptt (poštni) škart rabljene poštne tiskovine, tudi z nalepljenimi znamkami, ki jih pošta izloči iz arhiva in proda; neskl. pril.: škart blago
SSKJ
štúdijski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na študij:
  1. a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta
  2. b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajine
    ♦     filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih
    štúdijsko prisl.: študijsko se lotevati problemov; študijsko obdelati
SSKJ
temátika -e ž (á) skupek tem: tematika je raznovrstna; določiti, razširiti tematiko; ljubezenska, politična tematika; značilna tematika ekspresionizma; tematika pogovorov, zborovanja; filmi s tematiko iz narodnoosvobodilne vojne / tematika muzeja; znamke s pokrajinsko, zgodovinsko tematiko
SSKJ
temátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tematiko, temo: tematska raznovrstnost besedil / pisateljev tematski razvoj / tematska križanka križanka, pri kateri se nekateri opisi besed nanašajo na določeno tematiko
♦ filat. tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; geogr. tematska karta karta, ki prikazuje tematiko, ki ni topografska
    temátsko prisl.: poezija se tematsko spreminja; tematsko urejen katalog; tematsko zanimiv film
Število zadetkov: 199