Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
dlàka -e ž dlaka: Po hrbti je sive dlake [jazbec] AI 1878, 10; Nad lépov dlakov se je vnogokrát razčüdivao BJ 1886, 28
Prekmurski
drévni -a -o prid. drevesen: i v-nyem drevno ſzemen poſzejjamo KM 1790, 80; Kukovica se po gosti drevni vrehi skriva AI 1878, 28
Prekmurski
droždžé dróuždži ž mn. droži, usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: ali vszi nepobo'zni zemle morejo piti, i dro'zd'zé vö 'zreti TA 1848, 60
Prekmurski
ètam prisl. tam: dokecs idoucsi molim etam KŠ 1771, 89; ti etam ſztoj, KŠ 1771, 747; etam KOJ 1833, 150; Sto hodi etam po nyivaj KAJ 1870, 138; Etam pod zeléno listje gnezde nosijo ftice BJ 1886, 44
Prekmurski
gìngav tudi gjíngav -a -o prid. slaboten, šibek: Tve gyingavo tejlo neznas ti kak boude SŠ 1796, 40; tvoja decsicza kako olikovoga dreva gyingave sibe SIZ 1807, 25; bolye po gingavom kak t KOJ 1833, 5; Csíszti gingave perôti KAJ 1870, 47
Prekmurski
gòri zrásti ~ zrastém dov. zrasti, odrasti: ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti TF 1715, 4; Da zJessevoga korenyá Gori zráſzti imá, Ta plemenita ſiba BKM 1789, 39; gda pa gori zraſzté, vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 44; csi gori zraſztémo, Zvisávajoucsi tve ime dicsimo BKM 1789, 292; Prvle gor’zraſztéjo SŠ 1796, 90; Czaszarje i Králi zrászto KOJ 1848, 140; Gda je pa gori zráſzla tráva KŠ 1771, 44; i gda je to dejte gori zraſzlo KM 1790, 44; od rasztja, stero je tam okoli cerkve po lejszih gorizraszlo KOJ (1914), 140; Jeli szmo mi nê z-mrtvoga ôcsi i vüszt gorizraszli AIP 1876, br. 2, 7
Prekmurski
grášič -a m grah: Borsó; grásics KOJ 1833, 152; Grah, grášič (borsó) i léča dájo jáko hranlivo i zdravo jestvino AI 1878, 43; Da nyemi poszôdi pô kebla gráscsicsa KAJ 1870, 153
Prekmurski
hitèti -ím nedov. hiteti: Hitim, ni sze ne müdim TA 1848, 101; Tejlo na ſzpanyé hiti KŠ 1754, 250; Lajos po mourji hiti KOJ 1848, 46; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; kama tak hítite BKM 1789, 450; Ki hitijo gresiti BRM 1823, 404; Hiti mi na pomagáj BKM 1789, 290; Hiti mi na pômocs TA 1848, 32; deca moja, hitte prek KAJ 1870, 165; Ti szi vsze doprineszti hito KAJ 1848, 87; je pa v-Ázio hito KOJ 1845, 5; Ár je híto csi bi nyemi mogoucse bilou, kaj bi KŠ 1771, 405; Nê je híto, nego je ômurno KAJ 1870, 143; Z-punov radosztjov je hítila domô KAJ 1870, 13; Zaka ſzi hitio odidti BRM 1823, 239; z-máterjov szo nyemi prôti hitili KAJ 1870, 165
Prekmurski
hohárski -a -o prid. krvniški: szo nesteri po hoharszkom mecsi szpokoncsani KOJ 1914, 141
Prekmurski
hotéjnje -a s hotenje, želja: i hotejnye, naj ti 'ſivé na poſtenyé KM 1783, 259; na kou gléda vſze hotejnye nyega BKM 1789, 186; Od kmicze i hotejnya BKM 1789, 375; tvojemi telovnomi hotejnyi po vouli hodis KM 1783, 200; Bili ſzo vküp ſzprávleni zednákim hotejnyem vſzi BKM 1789, 120; ſze ne paſcsi ſzvoje mrſzka telovna hotejnya obládati KM 1796, 40; niti ga nedás hotênyi protivnikov TA 1848, 33; On zná csloveka hotênye KAJ 1848, 12; kai ſzmo mi pregreiſili zhotenyem SM 1747, 54
Prekmurski
jezìčnost -i ž jezičnost, zgovornost: protesztan-tje szo z-szvojov nevminevnov jezicsnosztjov 'seleli, da naj bi Jezuite z Vogerszkoga pretirali KOJ 1848, 93; protestantje szo zacsnili po szvoji navadi z szvojov neminovnov jezicsnosztjov prouti Ferdinandi III. szauricati KOJ 1914, 137
Prekmurski
Jóel -a m Joel: [knjige] Joel KŠ 1754, 2; ka je povejdano po Joel proroki KŠ 1771, 34
Prekmurski
kàj čésa vpraš. zaim. kaj: Kai potribuje ta Zápoved TF 1715, 12; Kaje tou TF 1715, 22; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; Jeli je bio dönok ſteri med Izraelſzkimi Králmi kaj k-csemi KM 1796, 69; I k-csemi je k-tomi vcsenyé KAJ 1870, 9; Nakoi náz vcſio te Tri zapóveidi TF 1715, 12; Kai ſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Na koj je pa Boug csloveka ſztvouro KŠ 1754, 95; Kaj ſzte vidili BKM 1789, 58; Na koj je napelala ſzrditoſzt, i nevoscsenouſzt Kájna KM 1796, 9; Kaj placsemo SŠ 1796, 18; Pokój dobra ſzte ſze pa ſzem navernoli SIZ 1807, 17; Na kaj more dönok merkati KOJ 1833, 39; povej, po kaj szi priso KOJ 1845, 29; Pa za kaj volo? KOJ 1848, 110; Na kój more merkati v-stenyê pri tê znaményaj AIN 1876, 8; vu koj moucsi, ali vkom iméni ſzte vi tou vcsinili KŠ 1771, 350; Szkim ſze prti Boug tejm táksim tatom KŠ 1754, 51
Prekmurski
kàko prisl. kako, izraža vprašanje po načinu dejanja: Kakoſze pak molis TF 1715, 25
Prekmurski
kléčati -ím nedov. klečati: Csi v-sztouci klécsas, i pride od tébe imenitnejsi KOJ 1845, 23; Marko 'se po szili klecsi, moli KOJ 1845, 115; Oh, kak 'zmetno delo je tou Pod bremenom klécſati BKM 1789, 316; pren. Tak pa morem gécsati, I pod kri'zom klécſati BKM 1789, 316
klečéči -a -e klečeč: ſzo ſzvéti Bo'zi lidjé Bogá molili Csáſzi klecsécs KŠ 1754, 148; Stevan ſze je pa na koulinaj klecsécs molo KM 1796, 122; tou more klecsécs natihoma zmoliti KOJ 1845, 9; pren. Molte vszi, vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10; Oh krao dike! Pred tebom jaſz klecsécsi BKM 1789, 1789, 299
Prekmurski
Kòlmanček -a m Kolomanček: Kolmancsek je ednok drkao po ogradi KAJ 1870, 11
Prekmurski
konoplásti -a -o prid. po barvi podoben kono-plji: Mam edno kokôš konoplásto BJ 1886, 16
Prekmurski
korìntuški -a -o prid. korintski: je velo po Korintuskom 'ziveti KŠ 1771, 487
Prekmurski
kùkurica in kùkurca -e ž koruza: Kukurca je z jüžne Amerike prinešena AI 1878, 42; Opice živéjo od sadü kukurce AI 1878, 7; Karl VI. napravo po velejnyi kukurice i krumpira szaditi KOJ 1914, 151
Prekmurski
lóv -a m lov: Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
Število zadetkov: 1717