Zanima me pravilen zapis skupine risanih junakov, ki se v angleščini imenujejo Peanuts, slovenska ustreznica pa je Arašidki/arašidki. Pri tem ne mislim na naslov risanke/stripa, ampak prav na pripadnike skupine, v kateri so Charlie Brown, Snoopy, Lucy, Linus ... Podobne skupine so tudi Smrkci/smrkci, Biskvitki/biskvitki, Smogovci/smogovci ... V slovenskih virih se zanje uporablja tako velika kot mala začetnica. Kaj je (bolj) pravilno? Hvala.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Uporaba velike/male začetnice pri poimenovanju risanih junakov: »smrkci« in »telebajski«
Jezikovna
Vejica (po koncu priredja/prirednih zvez)
Ali so vejice v spodnjih primerih ustrezno postavljene?
Knjig niso prodajali, ampak podarjali in mnoge med njimi so bile avtorsko podpisane.
Knjige so podarjali, in ne prodajali in mnoge izmed njih so hitro dobile novega lastnika.
Niso podarjali starih zbirk, temveč nove in večina jih je pošla v manj kot eni uri.
Jezikovna
Velika ali mala začetnica: »Dirka po Sloveniji« ter komentar k predložnemu imenu
Vem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.
Jezikovna
Vezljivost glagola »slediti«
Zanima me, kako naj vežem glagol slediti v besedilu zahteva se strogo sledenje dokumentom ali dokumentov. Trenutno se uporablja zveza sledenje dokumentov (ali »treba je slediti dokumente«), vendar v SSKJ te vezave za pomen upoštevati kaj ne najdem. Jaz bi torej uporabila dajalnik. V Vezljivostnem slovarju Andreje Žele najdem primere s tožilnikom, ampak ne gre za isti pomen: kdo/kaj premikajoč biti blizu komu/čemu.
Jezikovna
Vsaka/vsake/vsakega pol leta
Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?
Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.
Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...
Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?
Jezikovna
Zakaj se piše predhodni in zakaj naslednji?
Zakaj se piše predhodni (brez "nj"), hkrati pa naslednji (z "nj")? Je to posledica nesmiselnega vrivanja nj-jev v slovenščino iz srbščine?
Jezikovna
Zapis dobesednega navedka brez narekovajev in ločila
V prevodu nekega romana je dobesedni navedek vedno zapisan ležeče, brez narekovajev. Kako je v tem primeru z ločili? Primer: No, kaj praviš?, je vprašal. Si vesela?Gumico za lase!, je vpila. Ugasni glasbo!, je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ...
Vem, da bi bilo pravopisno ustrezno brez vejice za citatom, ampak v tem primeru, ker ni narekovajev in so stavki vzklični ali vprašalni ter se končajo z vprašajem ali klicajem, se potem zdi težje berljivo/razumljivo. Je pa to verjetno vendarle edini dovoljeni način, torej: No, kaj praviš? je vprašal. INGumico za lase! je vpila.
Zanima me, ali bi lahko v takih primerih ostala tudi vejica ali to pač v nobenem primeru ni dovoljeno, ne glede na odsotnost narekovajev.
Jezikovna
Zapis zveze »naj dijak«
V zadnjem času opažam, da se poimenovanje naj dijak občasno zapiše narazen, občasno pa skupaj. Kateri zapis je pravilen in zakaj?
Jezikovna
Ženska oblika besede »kupec« je »kupka«
Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
Jezikovna
Ženski priimki kot navedenke
Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.
Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Dipeptidil peptidaza 4
Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?
Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?
Terminološka
Mesto zatočišča
Prosimo za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin place of refuge , ki sodi na področje mednarodnega pomorskega prava. Označuje katero koli naravno ali umetno zaščiteno območje, ki ga lahko ladja ali plovilo v razmerah, ki bi ogrozile njeno varnost, uporabi kot zavetje. Glede na pojasnila Mednarodne pomorske organizacije sta angleška termina safe haven (sln. varni pristan ) in safe port (sln. varno pristanišče ) pomensko preozka, zato so se odločili za uporabo termina place of refuge . Domnevamo, da je temu smiselno slediti tudi v slovenščini. Za angleški termin place of refuge sta se v slovenščini v različnih direktivah in pravilnikih doslej pojavila izraza pribežališče in mesto zatočišča . Kateri je primernejši? Ali predlagate celo kaj tretjega? Zanima nas tudi, ali se strinjate, da za angleški termin place of refuge ni ustrezno uporabljati termina varni pristan .
Prosimo za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin place of refuge , ki sodi na področje mednarodnega pomorskega prava. Označuje katero koli naravno ali umetno zaščiteno območje, ki ga lahko ladja ali plovilo v razmerah, ki bi ogrozile njeno varnost, uporabi kot zavetje. Glede na pojasnila Mednarodne pomorske organizacije sta angleška termina safe haven (sln. varni pristan ) in safe port (sln. varno pristanišče ) pomensko preozka, zato so se odločili za uporabo termina place of refuge . Domnevamo, da je temu smiselno slediti tudi v slovenščini. Za angleški termin place of refuge sta se v slovenščini v različnih direktivah in pravilnikih doslej pojavila izraza pribežališče in mesto zatočišča . Kateri je primernejši? Ali predlagate celo kaj tretjega? Zanima nas tudi, ali se strinjate, da za angleški termin place of refuge ni ustrezno uporabljati termina varni pristan .
Terminološka
Sledenje stikom
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.
Terminološka
Vodja kakovosti, vodenje kakovosti
Katera slovenska termina sta primernejša kot ustreznika angleškima terminoma quality manager in quality management : menedžer (manager) kakovosti in menedžment (management) kakovosti ali vodja kakovosti in vodenje kakovosti ? Standard SIST ISO 9000 vodenje kakovosti definira kot »koordinirane aktivnosti za usmerjanje in obvladovanje organizacije v zvezi s kakovostjo«.
Katera slovenska termina sta primernejša kot ustreznika angleškima terminoma quality manager in quality management : menedžer (manager) kakovosti in menedžment (management) kakovosti ali vodja kakovosti in vodenje kakovosti ? Standard SIST ISO 9000 vodenje kakovosti definira kot »koordinirane aktivnosti za usmerjanje in obvladovanje organizacije v zvezi s kakovostjo«.
Terminološka
Zobozdravstvena ambulanta
Zanima me, katero poimenovanje je primerno za ordinacijo zasebnega zobozdravnika, v kateri ta izvaja zobozdravstvene dejavnosti. Je ustrezneje zobna ambulanta ali zobozdravstvena ambulanta ? Prosim za pojasnilo.
Zanima me, katero poimenovanje je primerno za ordinacijo zasebnega zobozdravnika, v kateri ta izvaja zobozdravstvene dejavnosti. Je ustrezneje zobna ambulanta ali zobozdravstvena ambulanta ? Prosim za pojasnilo.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 175
Dostopnost