Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravo
sámouprávna lokálna skúpnost -e -e -i ž
Celotno geslo ePravopis
satir
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
satira samostalnik moškega spola
grško bajeslovno bitje, spremljevalec boga Dioniza
nagrada
IZGOVOR: [satír], rodilnik [satíra] in [sátir], rodilnik [sátira]
BESEDOTVORJE: satirov
Svetokriški
sinagoga -e ž 1. shodnica: Firsht te Sinagoge rod. ed. je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil 2. judovska skupnost, judovska občina: Abel ta nedolshni je bil od ſvojga brata ubit, mene pak bo moja luba Synagoga im. ed. ubila ǀ Brat S. Jacoba Chriſtus Jeſus je bil sa ſvojo Neveſto ſi isvolil to Judousko ſinagogo tož. ed. ← lat. synagōga ← gr. συναγωγή ‛shodnica’
SSKJ²
siróta -e ž (ọ̑)
1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih: biti, postati sirota; skrbeti za sirote / je sirota brez matere, očeta / enostranska otrok brez enega od staršev, obojestranska sirota otrok brez staršev; občinska sirota nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina; partizanska, vojna sirota
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: siroti nisva vedeli, kaj naj storiva / kot nagovor ti sirota ti
● preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo
Jezikovna
Sklanjanje imena nekdanjega podjetja »Ljubljana Transport«

Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.

Jezikovna
Sklanjanje zveze »javno dobro« po Besani

Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?

Jezikovna
Skupaj ali narazen: »Sanremo« ali »San Remo«?

Zanima me, kako je zapis italijanskega Sanrema v slovenskem jeziku utemeljen s pisanjem narazen? Zagata namreč nastane, ko pišemo o Festivalu Sanremo, ki se dogaja v mestu – San Remo ...? Remo poleg tega ni ime za kakšnega svetnika, ampak pomeni veslo.

Celotno geslo Pohlin
skupščina [skupščínanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

skupnost, občina, občestvo

Jezikovna
Slovenska ustreznica za nemško »Marktgemeinde«

Na Koroškem je na dvojezičnem območju več občin s statusom trga in s tržnimi pravicami, v nemščini Marktgemeinde.

V slovenščini na Koroškem uporabljamo tržna občina, vse bolj se uveljavlja tudi pojem trška občina.

Kateri izraz bolj ustreza?

Urbanizem
slúžnost v jávno koríst -i -- -- -- ž
SSKJ²
sociála -e ž (ȃ) publ.
1. socialna dejavnost: za kulturo in socialo je občina namenila petnajst milijonov
// ustanova, organ za tako dejavnost: dejal je, da tovarne niso sociala / za osamljene stare ljudi skrbi sociala socialno skrbstvo
2. socialna pomoč: tudi štipendiranje je sociala; socialnega varstva ne smemo omejiti na golo socialo
// socialno zavarovanje, socialna varnost: omejiti načelo sociale na primeren življenjski standard, na zaposlitev, bolezensko in starostno zavarovanje
SSKJ²
sòlastníca -e ž (ȍ-í)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom lastnica česa: solastnica hiše / občina je solastnica zemljišča
SSKJ²
sòpodpísnica -e ž (ȍ-ȋ)
1. podpisnica v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica
2. podpisnica v razmerju do drugega podpisnika: občina je sopodpisnica pogodbe / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma
SSKJ²
sòustanovíteljica -e ž (ȍ-ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom ustanoviteljica česa: soustanoviteljica društva; soustanoviteljica inštituta, univerze; soustanoviteljica revije / občina je soustanoviteljica podjetja
SSKJ²
spričeválo -a s (á)
1. dokument o učenčevem uspehu in vedenju: dobiti spričevalo; izdati, overoviti, podpisati spričevalo; k prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo / maturitetno spričevalo; zrelostno spričevalo; spričevalo o končani osnovni šoli
// učenčev uspeh v takem dokumentu: imeti dobro, odlično, slabo spričevalo; ocena iz matematike mu kvari spričevalo
2. s prilastkom listina z določenimi podatki, s katero se kaj dokazuje, potrjuje: zdravniško spričevalo; spričevalo o izvoru blaga; izdati spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo
3. nav. ekspr., s prilastkom kar kaj dokazuje, potrjuje: uspešno opravljeno delo je spričevalo njegove sposobnosti; to je slabo spričevalo zanj; vedenje je spričevalo srčne kulture / jezik v razpravi ne daje avtorju najboljšega spričevala je slab, neprimeren
● zastar. predstojnik mu je dal spričevalo, da je natančen je izjavil; zastar. za te otroke moram dati spričevalo, da so pridni reči, trditi
♦ pravn. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe; ubožnostno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe; šol. nostrificirati spričevalo; izstopno, končno spričevalo
Jezikovna
Stični ali nestični vezaj v imenu občine

Kateri zapis je imena občine je pravilen: Občina Šempeter - Vrtojba (nestični vezaj) ali Občina Šempeter-Vrtojba (stični vezaj)?

Jezikovna
Stični in nestični vezaj med zemljepisnimi imeni

Že dolgo časa iščem odgovor na vprašanje, kateri vezaj (stični ali nestični) uporabiti v naslednjem primeru: Krajevna skupnost Krško-Leskovec (v pomenu Krško in Leskovec), podobno še Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Ptuj in Ormož). Vem, da se dvojno zemljepisno ime (npr. Šmarje - Sap) piše z nestičnim vezajem, prav tako se pregibljeta obe imeni. Moja primera pa sodita v skupino stvarnih lastnih imen. Menim, da pišemo takšne primere s stičnim vezajem, saj pišemo tudi npr. Ljutomersko-Ormoške gorice, Breznik-Ramovšev pravopis (SP, 2001, čl. 413). Se morda motim?

Jezikovna
Stvarna lastna imena in mala začetnica; »občina« in »sklad«

Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.

PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Celotno geslo ePravopis
šempetrsko-vrtojbenski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
šempetrsko-vrtojbenska šempetrsko-vrtojbensko pridevnik
nanašajoč se na Šempeter in Vrtojbo
IZGOVOR: [šempétәrsko-vәrtójbənska]
Jezikovna
Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Število zadetkov: 215