Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
hrib -a m gora, hrib: Hrib im. ed. od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba rod. ed. Olimpus imenovaniga ǀ s'hriba rod. ed. ena ſilnu velika ſkala ſe je bila utergala ǀ ſapovej enimu hribu daj. ed. de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib tož. ed. Tabor ǀ Ta shlahtna tiza phenix imenovana … te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij, ter na en viſoki hrip tož. ed. poſtavi ǀ ſe usdigne na ta rib tož. ed. Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ſe bò prikasal na hribu mest. ed. Sinai ǀ katero na hribu mest. ed. Calvarie bò prelil ǀ je hotel na hribi mest. ed. Thabor eno utto ſydat ǀ na tem viſſokem hribi mest. ed. Calvarie ǀ hribi im. mn. od veſſelja ſò pleſſali ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou rod. mn. ſtudenizi ſverat ǀ vſe hribe tož. mn., inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ Pasterij na hribah mest. mn. ſo nijh ouzhize sapustili ǀ v' mej vſimy hribamy or. mn. ſi je isvolil ta hrib Carmel
Svetokriški
hrom -a prid. hrom: Te hrome tož. mn. m je oſdravil (III, 150) ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah, inu borshtah vkupaj klizat, inu perſilit te slepe, inu gluhe, inu hrome tož. mn. m (IV, 79)
Svetokriški
Indija -e ž zemljepisno lastno ime Indija: kadar is Indie rod. ed. ſi ſe ſamkaj pelal ǀ Lete dny ſim bral, kar is Indiæ rod. ed. piſheo, de en Ajd je bil prishal v'tu meſtu Goa ǀ k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt … S. Thomash Indio tož. ed. ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo tož. ed. pellali ǀ Thomas gre v'Indio tož. ed., kir poprej nihdar nej ſo od Christuſha shlishali ǀ krajl Artaxerxes je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy mest. ed. ǀ v'Indij mest. ed. taisti neverni ajdouski ludje taku mozhnu ſvoje starishi ſposhtujeio ǀ po cellem ſvejtu, inu v' Indie tož. mn. ǀ Takushni ſo kakor vnu drevie, kateru v'Indiah mest. mn. raste od katerih Herodotus pishe Índija, azijski podkontinent; → Indije
Svetokriški
Izmael -a m osebno lastno ime 1. Izmael: Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael: Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail: Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)
Svetokriški
kamra -e ž kamra, soba: s' eno gorezho glauno je bil s'ſvoje kamre rod. ed. ſtepu eno loterzo ǀ vſelej pred tvojo kamro tož. ed. en boben dershè ǀ vſaku jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro tož. ed. priti ǀ v' tem sazhne enu ſtrashnu ropotajne v' Kamri mest. ed. te bolne ǀ kateri je bil zhes vſe nje shazne kamre tož. mn. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah mest. mn. reſtalat ← srvnem. kamer, kamere ← lat. camera ← gr. καμάρα ‛obok, svod, obokana soba, pokrit voz’; → kambra
Svetokriški
kožica -e ž koža: Rezimo, de je taiſta lepa bella koshiza im. ed., katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa, inu de ſi lih roſa je bila padla, inu ſmozhila ſemlo, ali te kozhize rod. ed. ſe nej bila doteknila ǀ Vſe njegove koshize im. mn. ſo G. Boga zhaſtile ǀ sa tiga volo karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh andverh, sakaj de ſi lih koshize im. mn. ſmerdé ǀ de bi ſmert vſe skusi pred ozhmy imel, G. Bug s'mertue shivine Koshiz rod. mn. mu je bil guant ſturil ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz koshize tož. mn., inu pepeu ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem ſe neſmej moshovati, zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tož. mn. tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi, inu nesapezhati ǀ G. Bug sa dobru vſame tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize tož. mn. ǀ po vſyh shilah, inu koshizah mest. mn. tauzheio
Svetokriški
kraljevati -ujem/-am nedov. kraljevati: Hozhesh s' Chriſtuſam v' nebeſſih krajlovati nedol. ǀ Goſpodovati, inu krajlovat nedol. na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu ǀ kej Krajluiesh 2. ed. ti ǀ Po cellim ſvejtu Bug krajluje 3. ed. ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova 3. ed. v'ægypti ǀ pouſot khtrajlvua 3. ed., pouſot oblast ima ǀ Gospud Bug pak po celem ſvejti Gospodari, inu krejluie 3. ed. ǀ v' nebeſſih, kir zhaſtitu Krajlujeio 3. mn. ǀ skusij ne muzh ti drugi Krajlujejo 3. mn. ǀ Krajlvaj vel. 2. ed. nad namy ǀ kadar je krajloval del. ed. m na semli ta hudobni Diocletianus ǀ vekoma bo krailovula del. ed. ž v' nebeſsih ǀ bodo do vekoma v'Nebeſſih krajlovali del. mn. m → kralj
Svetokriški
krvav -a prid. krvav: ne leshj vezh krivau im. ed. m v' grobi ǀ suknja je vsa Krijvava im. ed. ž ǀ Sonze bo Kryvavu im. ed. s ratalu ǀ ſonze je bilu umerknilu, krivau im. ed. s, inu temnu ratalu ǀ do krijviga rod. ed. s ſe gajshlat ǀ Ali vſaK dan doKriviga +rod. ed. s ſe gaijshlat KaKor S. Bernardus ǀ Sam Syn Boshi pred ſmertio je kryvau tož. ed. m put potil ǀ ſim kryvavu tož. ed. m put potil ǀ ta Kryvavi tož. ed. m dol. put is vuſiga shivota je potil ǀ ſo dershali v'roki ta nagi, inu kryvavi tož. ed. m dol. mezh ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Ti kervavi tož. ed. m dol. put potish ǀ vener kervaui tož. ed. m dol. put potj ǀ sazhne s' ſmertio ryniat, inu karvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga tož. ed. m ži. ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo tož. ed. ž, inu odarto ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo tož. ed. ž perneſli pokasat ǀ oblizhe je imela kryvavu tož. ed. s, inu ranenu ǀ ſi neupash hodit po tem kryvavem mest. ed. m poti te pokure ǀ sagleda Angela s' krivavem or. ed. m mezham ſtati na Jeruſalemskem meſti ǀ s'Krijvavo or. ed. ž glavo bi damu shlij ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi im. mn. m ratajo ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih rod. mn. Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ de bi ti enu morje krijvavyh rod. mn. ſolſ prelila ǀ proſsim sa pet Karuavih rod. mn. Chriſtuſavih Ran ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete krijvave tož. mn. ž, prebodene, inu ranene nam kashe ǀ ſvoje Sveta uſta inu brado vſo krivova tož. mn. s (?) imá ǀ jo shelim v' Duor Mojga Ozheta na moyh kryvavih mest. mn. ramah neſti ǀ po njegovih krivavih mest. mn. ſtopinah ǀ s' krivavimi or. mn., inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu objeti ǀ s'krijvavimij or. mn. ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati
Svetokriški
kupčevati -ujem nedov. kupčevati, prodajati: dobru je ſnal kupzhovati nedol. sa Nebesku Krajleſtvu ǀ Sazhne kupzhuati nedol., shleht blagu sa dobru predajati ǀ ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati nedol. ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati namen. ǀ kateri v' tej vishi kupzhuje 3. ed. ǀ Vij kateri kupzhujete 2. mn. po ſuhijm, inu po mokrijm ǀ Moshie (nikar shene) kupzhuieio 3. mn., predaieio, golufaio, kradeio, folsh prizheio ǀ notri kupzhujejo 3. mn. ǀ kupzovaj vel. 2. ed. tedaj, andlaj, inu barantaj ǀ de bi Kupzhoval del. ed. m, inu barental ǀ kaku ſmò my kupzhovali del. mn. m s' danary niegove Svete gnade ǀ v' Tempelni ſo kupzhuali del. mn. m ǀ v' Tempelni ſo kupzhuvali del. mn. m ǀ de bi taku kupzhavali del. mn. m → kupec
Svetokriški
lagati lažem/lagam/legam nedov. lagati: v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat nedol., ble kakor pſ lajat ǀ lagati nedol., inu kunshtnu golufati ǀ lety imaio ſvoj laſtni jeſik, namrezh klet, preklinat, predushat, perſegat, shentovat, klaffat, inu logat nedol. ǀ takrat hudizh ſe perkashe inu eno shlafernizo mu da, rekozh: Lashesh 2. ed. ǀ kadarkuli zhlovik laga 3. ed. greh ſturi ǀ kadar eden lagà 3. ed., reſnize negovori ǀ kaj je ſatu meni mari, de li nuza, inu pomaga shiher ſe lega 3. ed., ſakaj ta je modruſt tiga ſvejtà ǀ zhe pak jeſik je zhern, namrezh, de govori hude greshne beſſede, de kolne, preklina, po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa, marmra, opraula, lashe 3. ed., folsh prizha ǀ ta dua ne laſheta 3. dv., inu negolufata ǀ Ali nesamerite vy meni, aku bom rekal, da grobu lashete 2. mn. ǀ lasejo 3. mn. po vſijKotah de bi li eden tega drugiga v'shkdo perpravitij ǀ ſo taku dolgu lagale del. mn. ž inu prekladale, dokler ie bilu od eniga na duanaiſt prishlu Branje zapisa lasejo (I/1, 19) ni zanesljivo.
Svetokriški
lahak -hka prid. lahak: Leta pot je lahak im. ed. m, inu aku po letem bote hodili bres vſiga zvibla bote v' nebeſſa prishli ǀ ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak im. ed. m ǀ niemu lehak im. ed. m, inu nikar teshak grèh ſe sdy ǀ nje duh je bil taku lohak im. ed. m ǀ Ie rèſs de bi lahka im. ed. ž ſapuvid bila ǀ Lahka im. ed. ž rejzh je beſſeda, inu lahku is uſt sleti ǀ vſe lahku im. ed. s, inu lushtnu ym bò naprej prishlu ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga rod. ed. m leſſa ǀ stu sguvoru najdemo, de taiste lahke rod. ed. ž, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot teh grehou, kateri v'Paku pele, kakor pak ta lahki tož. ed. m dol. pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit, kakor pak to lahko tož. ed. ž Christuſhavo butaro ǀ tu thesku, sa lahku tož. ed. s, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame ǀ hodio po tem lahkim mest. ed. m poti te lubesni ǀ Sama lubesan, inu myr te velike teshave ſakonske premaga, inu lahke tož. mn. ž ſturij primer.> njemu ſe sdj lahkeishi im. ed. m inu slatkejshi ta ſtrupeni, greh presež.> ta ner gvishni pot, inu ner lusheishi im. ed. m je ta lubesan pruti G. Bogu
Svetokriški
laški2 prisl. italijansko: kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ nej ſo lashki snali ǀ on ſam je taku po lashki pejl laški1
Svetokriški
leteti -im nedov. leteti: ſhtrauſ nemore letejti nedol., temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti nedol. ǀ te proſsimo vuzhinaſs Kiekaj gori lèteti nedol. ǀ kregul pak lety 3. ed. taku viſsoku de ſe nemore vidit ǀ lettij 3. ed. zhes en iastrop, vidi to ardezho moſhno leshezho ǀ Ta kregul, kadar dolgu zhaſsa sa tizamy letj 3. ed. ǀ kakor ty orly, kadar pozhutio to merho od uſeh kraju ukupaj letio 3. mn. h' tej merhi ǀ enkrat S. Michaël Archangel je po Nebeſſih letel del. ed. m ǀ taiſta golobiza s' eno peretnizo je letela del. ed. ž ǀ ena muha je zheſs njega letella del. ed. ž ǀ kakor de bi njegou shelodiz ena karniza bila, vſe je v' njega letelu del. ed. s ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli del. mn. m ǀ zegli ſo is ſtrehe leteli del. mn. m ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli del. mn. m ǀ nyh dushize ſo leteile del. mn. ž v' Nebeſſa ǀ Strele gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle del. mn. ž ǀ tize shive, ſo k'tem smalanem letele del. mn. ž
Svetokriški
lizati ližem nedov. lizati: noge mu sazhne lisat nedol. ǀ Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe 3. ed. dokler pravu vidio ǀ paik kar lishe 3. ed. v' ſtrup ſe preoberne ǀ En paik pride na gartrosho, pride tudi na taiſto ena zhibela, obedua lisata 3. dv. to gartrosho ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo 3. mn. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo 3. mn., inu s'tem ſe shivè ǀ dolgu zhaſsa ta shegnani kelik je lisal del. ed. m v'katerem ta S. Reshna krij je bila lizati se prilizovati se: moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna, inu golufna kakorkuli Liſiza, ona ſe ſna Liſat nedol., radovat, inu ſmaihlat okuli zhloveka
Svetokriški
Lucifer -(j)a m osebno lastno ime Lucifer: Lucifer im. ed. s'ſvojo paklensko vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ Chriſtus odurazha ludij od Luciferia rod. ed. ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja rod. ed. k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia perpravil ǀ vſe ſe je veſſelelu, sunaj Lucifera rod. ed., inu njegovih tovarshou ǀ Aſmodæuſ oblubi Luciferu daj. ed., de hozhe Antona premagat ǀ perneſsò en ſtol na kateriga poſſadè njeh firshta Luciferia tož. ed. ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja tož. ed. ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ njega dusho hudizhij ſo v'paku neshli, inu pred Lucifera tož. ed. poſtavili ǀ ta pushtob ſi piſsal nikar po moim exemplu, temuzh po Luciferiu mest. ed. ǀ na vnem ſvejtu bodo s'Luciferiam or. ed. ponishani ǀ Vy ò ſerzhni Vojshzaki, kateri s'Luciferam or. ed. ſe vojskujate Lúcifer, lat. Lūcifer, padli angel, glavni hudič
Svetokriški
luft -a m zrak: vuoda, ſemla, lufft im. ed., inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ poln luft im. ed. strashnih orlu ſe vidi ǀ is luffta rod. ed. Mana, inu jerebize ſo na semlo padele ǀ Zhes element tiga luffta rod. ed. je dal oblaſt S. Elieſu ǀ taiſti, kateri shpisha cilu tize tiga lufta rod. ed., je shpishan bil od S. Josepha ǀ s'lufta rod. ed. se doli ſpustj ǀ ony nei ſo shegnouali, oblake pregainali, inu hudizhe s'luffta rod. ed. isgainali ǀ kadar bi sapovedal lufftu daj. ed., de ima naſs okushit ǀ de bi ta lufft tož. ed. szhiſtil ǀ Te Tize katere celldan luft tož. ed. s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ ſvoje mladizhe imaio v'luft tož. ed. viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ Tize katere po luffti mest. ed. lejtajo ǀ Tiza danas po luffti mest. ed. lejta, zhes eno uro Jagar jo vſtreli ǀ Tize prebiuaio v' lufti mest. ed., ribe v' vodi ǀ je bil vudaril pò lufftu mest. ed. ǀ zhudne sveſde v'luftu mest. ed. ſe Kasheio ← nem. Luft < srvnem luft ‛zrak’
Svetokriški
mehak -hka prid. 1. mehak: v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak im. ed. m, inu ſladak ǀ mehka im. ed. ž postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka im. ed. ž slaba reizh ǀ vaſhe ſerze ie mehku im. ed. s kakor vuſik ǀ is ſvoje mehke rod. ed. ž poſtele ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga rod. ed. s ſerza hitru poſabio, inu odpu ſtè ǀ ſonze oterdj to gillu, inu mehak tož. ed. m ſturj ta vſik ǀ kakor de bi bily na eno mehko tož. ed. ž blaſino perleteli ǀ nasha natura je taku Slaba, de li po mehkim mest. ed. m poti hozhe hodit ǀ kakor de bi na eni mehki mest. ed. ž blasini leshal ǀ Mehkam daj. mn. poſtelam ſo odpovedali, ter na goli semli, s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ ſim ſe valal po mehkih mest. mn. poſtelah 2. netrden, krhek: vener mu oſtane ſlabust te k'hudimu nagnene nature, katera je kakor glash mehka im. ed. ž, sakaj kakor edn tega drokne prezei ſe resbie primer.> O velika muzh gnade S. Duha! katera naſs sicer ſlabe inu mehkejshi tož. mn. m kahor glash, ſturi mozhne inu ſtonovitne kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa
Svetokriški
menih -a m menih: en Menih im. ed. je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil ǀ Minih im. ed. sazhne urshoh hudizha dellat ǀ taiſti Meneh im. ed. je bil Sveti Vitalis ǀ sposnal bode tudi uni Menih im. ed. Cunus is imenom ǀ prizho vniga Bogabojezhiga Miniha rod. ed. Ordna S. Bernarda ǀ G. Bug Appatu povej, kaj ſe je Minihu daj. ed. Martyriuſuc sgodilu ǀ de bi ſodbo ſturili zhes eniga Miniha tož. ed., Kateri je bil pregreshil ǀ ga vuprashaio ty drugi Minihi im. mn., kaj tu pomeni ǀ de bi ſvetèshi bil, kakor tij drugi Minihij im. mn. ǀ vſij ti drugi Meniki im. mn. ſvèteshi shjvè kakor jeſt ǀ enkrat je bilu veliku Minihou rod. mn. vukupaj prishlu ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu rod. mn. je bilu priſhlu obijskati ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh minihu rod./mest. mn. ǀ S. Macharius vſe skuſi je djal ſvoijm Minohom daj. mn. ǀ Jeſt ſim prishal toshit tebi tvoje Minihe tož. mn. ǀ s'minihomy or. mn., inu Nunamy ← stvnem. munih ← srlat. monicus < klas. lat. monachus ← gr. μοναχός ‛puščavnik, samotar’
Svetokriški
meriti -im nedov. meriti, tj. 1. ugotavljati mero, ocenjevati: nimate te druge ſamy po ſebi mirit nedol., ſizer zhe vy ſte hudobni, bote vſe te druge sa hudobne ſodili ǀ kadar bi Angel prishal mirit nedol. Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal obene glihinge s' hisho Boshio, inu s' tem folkam ǀ ti ſam po ſebi druge mirish 2. ed., inu mejnish, de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ miri 3. ed. tudi te ludy, aku tudi ony imaio v' Zirkvi Svete misly ǀ Zholnar gleda, inu myri 3. ed., zhe skoraj bo na breih perplaval ǀ G. Bug je hotel dati saſtopit S. Joannesu, de bi miril del. ed. m ta Tempel, Altar, inu ludy katiri noter molio, aku ſe prau sglihaio 2. ciljati: ter miri 3. ed. zhloveka s' Camejnam
Svetokriški
mešati -am nedov. mešati: Imate ſvete bukve preberat, inu nikar quarte mejshat nedol. ǀ sazhne voda v' zholn tezhi, s' apnam ſe meishat nedol. ǀ En velik zvibu danas ſe po moj glavi mejsha 3. ed. ǀ mojo pamet ſtrashne misly meisheio 3. mn. ǀ skerby vam ſe po glavi meisheio 3. mn. ǀ shauzh s'jeſiham mejsheio 3. mn. ǀ vinu s'vodo meiſhaio 3. mn. ǀ mej te druge kokushi, inu peteline ſe nemeishaio +3. mn. ǀ jest obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal del. ed. m, temuzh, kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal ǀ s' vodo je vinu mejſhal del. ed. m
Število zadetkov: 1420