Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slíniti -im nedov. (í ȋ)
1. močiti s slino: sliniti srbeče mesto; pes liže in slini dečkovo roko; sliniti znamke; sliniti z jezikom; sliniti si prste
2. slabš. poljubljati, ljubkovati: kaj ga pa sliniš; kar pred ljudmi se slinita
    slíniti se 
    1. izločati slino iz ust, gobca: otrok se je močno slinil; vola sta se slinila in težko dihala / polž se slini
    2. slabš. dobrikati se, prilizovati se: slini se novemu šefu; ne slini se s pohvalami / rad se slini okoli deklet
    ●     slabš. nehaj se sliniti jokati; slabš. k vsaki veseli družbi se slini se ji hoče nepovabljen, nezaželen pridružiti; slabš. že dolgo se slini za njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost
    slinèč -éča -e:
    slineči se psi
SSKJ²
slúžben -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na službo: dobro izkoriščen službeni čas; dosegel je visok službeni položaj; službene dolžnosti, zahteve / službena leta delovna doba / službeni telefonski pogovor; službeni telegram; službena obleka / službeni psi psi, ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; službeni vagon; službena izkaznica izkaznica, ki potrjuje, da je kdo zaposlen v določeni delovni organizaciji; službeno potovanje potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih delovnih nalog, obveznosti
♦ filat. službena znamka znamka, s katero se frankirajo samo pošiljke državnih organov in uprave; ptt službeni telegrafski kod črkovne skupine, navadno iz petih črk, ki imajo v službenih telegramih določen stavčni pomen
    slúžbeno prisl.:
    poslati vabilo službeno; direktor je službeno zadržan
    ●     ekspr. tajnica je odgovarjala zelo službeno uradno, zadržano
SSKJ²
spáček -čka m (ȃ)
1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov: roditi spačka; spaček brez rok; zaradi atomskega sevanja je tam veliko spačkov / svinja je skotila spačke; pren., publ. to gibanje je bilo že ob svojem rojstvu spaček
● spački na portalih pošasti, spake
2. pog. tip manjšega francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: pripeljati se s spačkom; proizvodnja spačkov in amijev
SSKJ²
specímen -mna m (ī)
knjiž. vzorec, primerek: specimni znamk; pren., iron. ti si pa res specimen človeškega rodu
SSKJ²
spomínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na spomin:
a) spominske sposobnosti / spominsko obnavljanje / spominske igre
b) članek, napisan na podlagi spominskega gradiva / spominska literatura
c) spominska radijska oddaja / spominska knjiga knjiga za vpisovanje želja, namenjena lastniku v spomin; knjiga za vpisovanje podpisov, vtisov ob določenem dogodku, namenjena lastniku v spomin; odkriti, vzidati spominsko ploščo; spominska razstava; spominska soba soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek; knjiž. spominska znamka priložnostna znamka; spominsko drevo drevo, vsajeno v spomin na kaj
♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; etn. spominska pesem pesem v spomin nenadoma, v nesreči umrlemu; filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom
SSKJ²
spromovírati -am dov. (ȋ)
razširiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: vsako leto so spromovirali novo uspešnico; dobro, odlično spromovirati blagovno znamko, nove zamisli
SSKJ²
stoênka -e ž (ē)
pog. tip srednje velikega osebnega avtomobila znamke Fiat: nesrečo je povzročil voznik stoenke
SSKJ²
strásten -tna -o prid., strástnejši (á ā)
1. ki ima zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: neuravnovešen in strasten človek; strastna ženska
// ki vsebuje, izraža tako čustvo: strasten prepir; strastna zaslepljenost; strastno sovraštvo / obšla ga je strastna želja, da bi se maščeval zelo velika
2. ki čuti, ima močno željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: bila sta strastna ljubimca; njen zaročenec je zelo strasten; ob njem je postala še strastnejša
// ki izraža, kaže tako čustvo: strasten objem, poljub; strastna ljubezen / govoril ji je s strastnim glasom
3. ki ima zelo močno hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: strasten kadilec, lovec, ribič; strasten zbiralec znamk; bil je strasten privrženec rekreacije
    strástno prisl.:
    strastno igrati, kaditi; strastno ljubiti, sovražiti, želeti; strastno se objemati, poljubljati; strastno razpravljati o čem; strastno zavzet za kaj
SSKJ²
stròj1 strôja m (ȍ ó)
1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj
2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje
3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj
4. ekspr. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima
● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; voj. žarg. pohodni, strelski stroj postroj
♦ les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; rač. prevajalni stroj nekdaj računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja
SSKJ²
strôjen -jna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na stroj: popraviti pokvarjen strojni del / strojna industrija / strojna molža; strojna obdelava kovin, lesa; strojno pletenje, tkanje; strojno pranje perila / strojne čipke; ročno in strojno delo / uporabljati strojne naprave; publ. zastarela strojna oprema stroji / strojni inženir, tehnik; strojni ključavničar ključavničar, ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin; strojni stavec / strojno olje olje za mazanje strojev, ležajev / pog. strojna fakulteta fakulteta za strojništvo
♦ grad. strojni nabijač; navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; strojna služba služba pri glavnih in pomožnih strojih na ladji; ptt strojni žig poštni žig, odtisnjen na znamko s strojem za žigosanje; rač. strojna oprema strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; tisk. strojni stavek
    strôjno prisl.:
    strojno brusiti, obdelovati; strojno šivane čipke
    ♦     teh. strojno gnana naprava
SSKJ²
súžnja -e ž (ú)
1. v suženjstvu brezpravna, nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja: pobegla sužnja
2. ekspr., navadno s prilastkom podrejena, odvisna ženska: ženska je ponekod še vedno sužnja moža / je sužnja luksuznih znamk
SSKJ²
svetínjica -e ž (í)
v krščanskem okolju manjša kovinska ploščica z reliefno podobo svete osebe ali s krščanskim simbolom: dobiti, nositi svetinjico; srebrna svetinjica
● nar. (pasja) svetinjica (pasja) znamka
SSKJ²
škàrt1 tudi škárt škárta m (ȁ á; ȃ) nav. ed.
1. pog. slabi, nekvalitetni izdelki, izmeček: prodajati škart po znižani ceni; odstotek škarta / ker je veliko pisal, je dosti škarta
2. star. naborniki, ki pri naboru niso potrjeni: na naboru je bilo malo škarta / dobri konji in škarti
● ekspr. večina škarta je že ob polletju zapustila šolo slabih učencev
♦ ptt (poštni) škart rabljene poštne tiskovine, tudi z nalepljenimi znamkami, ki jih pošta izloči iz arhiva in proda; v prid. rabi: škart blago
SSKJ²
štúdijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na študij:
a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta
b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajine
♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih
    štúdijsko prisl.:
    študijsko se lotevati problemov; študijsko obdelati
SSKJ²
tégola -e ž (ẹ̑)
bitumenska kritina znamke Tegola: zidove je ometal s klasičnim ometom in streho prekril s tegolo
SSKJ²
temátika -e ž (á)
skupek tem: tematika je raznovrstna; določiti, razširiti tematiko; ljubezenska, politična tematika; značilna tematika ekspresionizma; tematika pogovorov, zborovanja / tematika muzeja; znamke s pokrajinsko, zgodovinsko tematiko
SSKJ²
temátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tematiko, temo: tematska raznovrstnost besedil / pisateljev tematski razvoj / tematska križanka križanka, pri kateri se nekateri opisi besed nanašajo na določeno tematiko
♦ filat. tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; geogr. tematska karta karta, ki prikazuje tematiko, ki ni topografska
    temátsko prisl.:
    poezija se tematsko spreminja; tematsko urejen katalog; tematsko zanimiv film
SSKJ²
tísk -a m (ȋ)
1. glagolnik od tiskati: tisk se je začel; pripraviti knjigo za tisk; papir za tisk; tisk in vezava / dati rokopis v tisk; knjiga je v tisku se tiska / tisk umetniških reprodukcij / tisk na platno, pločevino, usnje / tekstilni tisk
// kar nastane s tiskanjem: tisk že bledi; droben, komaj čitljiv tisk; tisk je zelo lep / barvni, črno-beli tisk; znamke so natisnili z rdečim tiskom / v slovarju je uporabljenih več vrst tiska tipov, velikosti črk, znakov / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo
2. nav. ed. dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: organizirati tisk; razvoj, zgodovina tiska; delavci v tisku tiskarstvu / zakon o tisku / iziti v tisku biti objavljen
// navadno s prilastkom dela te dejavnosti: brati, spremljati tisk; razstava povojnega koroškega tiska; ilegalni, napredni tisk / mladinski, športni, verski tisk; rumeni tisk dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah
// tudi mn., s prilastkom tiskano delo: nov bibliofilski tisk; našli so še dva protestantska tiska; časopisi, knjige, obrazci in drugi tiski
3. nav. ed. sredstvo za javnosti namenjeno objavljanje sporočil, besedil v tiskani obliki, navadno časopisi, revije: tisk je o dogodku obširno poročal; mnenje, pisanje tiska; izjava za tisk; radio, televizija in tisk / domači, slovenski, tuji tisk; dnevni ali informativni tisk dnevniki, tedniki za sprotno splošno obveščanje javnosti
// dejavnost, vezana na tako sredstvo: pogovor s predstavniki tiska
♦ pravn. svoboda govora, tiska, združevanja; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji; tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev; enostranski tisk; globoki tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja, ploski tiskanje z ravne plošče, visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev; ležeči s postrani oblikovanimi, pokončni tisk s pokonci oblikovanimi črkami; negativni tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi; ofsetni tisk tehnika ploskega tiska s kovinske plošče; rastrski tisk; razmaknjeni z večjimi razmiki med vrstami, razprti tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; reliefni tisk pri katerem so črke plastične; slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene; periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih
SSKJ²
tískati -am nedov. (í)
1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir: tiskati črke, slike, znake; to besedilo so tiskali dvakrat; papir, na katerega se tiska; tiskati in vezati
// tako izdelovati več enakih izvodov, primerkov besedila: tiskati časopise, knjige, koledarje / tiskati denar, znamke / kot del kolofona tiska tiskarna Slovenija
2. nanašati črke, vzorce, znake na tkanino, pločevino, plastiko: tiskati črte, pike; tiskati navodila za uporabo na embalažo / tiskati priponke
3. objavljati: romana mu niso hoteli tiskati; tiskati razprave v revijah
    tískan -a -o:
    tiskano besedilo; drobno, slabo tiskan
    ●     tiskane črke črke, ki niso povezane med seboj z veznimi elementi
    ♦     elektr. tiskano vezje vezje, pri katerem so žične povezave med elementi nadomeščene s tankimi prevodnimi trakovi, narejenimi s tehniko tiskanja; zal. tiskano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna; sam.: ljubitelji vsega tiskanega
SSKJ²
topolíno -a m (ȋ)
tip manjšega italijanskega osebnega avtomobila znamke Fiat: voziti se s topolinom
Število zadetkov: 218