Fran > Jezikovna

Ali je zapis čustvenovedenjske težave pravilen? Kaj pa čustveno vedenjske težave in čustveno-vedenjske težave?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kakšna je pravilna oblika imena იოსებ ბესარიონის ძე სტალინი/Иосиф Виссарионович Сталин v slovenščini. Leksikoni in biografije običajno navajajo Josif Visarionovič Stalin, medtem ko se v medijih veliko pogosteje pojavlja slovenjen zapis Josip Stalin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, do kod števila pišemo z besedo in od kod naprej s številko. Od kod pravilo, da števila do enajst oz. do enaindvajset pišemo z besedo? Katero pravilo velja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rad bi vedel, kako pravilno navesti telefonsko številko. SP 2001 ne ponuja nobene razlage glede telefonskih številk.

Vzemimo primer 017123456.

• Ali je telefonska številka enovita in je ne smemo ločevati s presledki oziroma vezaji?
• Recimo 01 712 34 56? Je tak zapis sploh dopusten?
• Ali pa morda predlagate drugačno kombinacijo, recimo 01 712 3456?
• Morda zapis z vezaji, kakor pri bančnih številkah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me kateri zapis je pravilen: Ebay ali eBay in zakaj prihaja do razlik v zapisu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

S kakšno začetnico pišemo besedno zvezo lipa/Lipa samostojnosti? Kolikor razumem, gre za več različnih dreves, ki so jih v različnih krajih posadili ob dnevu državnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima nas pravilni zapis začetnice v imenih planinskih poti: Kremžarjeva pot na Kočno, Frischaufova pot na Mlinarsko sedlo, pa Slovenska/slovenska, Lovska/lovska pot na Ledine. Se imena planinskih poti pišejo z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako se pravilno piše: kriminalistično obveščevalna dejavnost?

Ali je mogoče pri navedeni zloženki upoštevati "pravilo", po katerem gre za "za priredno pridevniško zloženko" in na podlagi tega tudi uporabiti kot "pravilen" zapis kriminalistično-obveščevalna dejavnost (tj. z vezajem in podobno priredni zvezi dveh pridevnikov: obveščevalna IN varnostna služba = obveščevalno-varnostna služba"), na kar ste v preteklosti že podali izčrpno pojasnilo ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri pisanju diplomske naloge sem se znašla v dilemi glede zapisa sestavljenih merskih enot. Zaradi preglednosti sem uporabljala zapis, pri katerem so posamezne merske enote ločene s presledkom (primer: m s). Pri tem sem se oprla na brošuro o mednarodnem sistemu merskih enot (sistem SI), kjer za sestavljene enote dopuščajo zapis množenja s presledkom ali s kratom.

V Odredbi o merskih enotah je določeno: »Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI s številskimi faktorji, enakimi 1.«

V vseh navedenih primerih je množenje nakazano z znakom »krat«, mene pa torej zanima, če v slovenščini za zapis zmnožka osnovnih enot lahko uporabljamo tudi presledek.

Sta torej pravilna oba zapisa: m ∙ s in m s?

Navedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.

Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.

Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?

Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.

Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?

Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.

Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

• Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me pravilen zapis zveze turistično rekreacijski center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka) in narazen. V Slovarju krajšav (na portalu Termania) je mogoče najti zapis narazen. Dvomim, da je ta pravilen.

Zanima me, če v besedilu lahko zapišemo ime osebe najprej s priimkom in nato imenom ali je slovnično edino pravilen zapis, kjer najprej napišemo ime in nato priimek?

Primer:

Na tekmovanju je sodeloval tudi Novak Peter.

Na tekmovanju je sodeloval tudi Peter Novak.

Prosila bi vas, kateri je pravilen vrstni red sledečega stavka:

Med glavnimi njenimi institucijami so ... ali Med njenimi glavnimi institucijami so ...

Zanima me, kateri izmed sledečih primerov je bolj primeren in zakaj:

Posledično je doživljal občutke sramu, zaradi česar je bil pogosto v konfliktu s svojimi bližnjimi.

ali

Posledično je doživljal občutke sramu, zaradi česa je bil pogosto v konfliktu s svojimi bližnjimi.

Kateri zapis je pravilen, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ali Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.

Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.

Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.

Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?

V Sloveniji imamo na voljo tudi mrežo ENSVET, kjer energetski svetovalci nudijo svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih.

Kako se torej imenujejo te pisarne: energetskosvetovalne ali energetsko svetovalne pisarne, morda energetske svetovalne pisarne?

Najdem namreč različne oblike zapisa (skupaj, narazen, celo z vezajem).

Sama menim, da pišemo pridevnik skupaj, ker izhajamo iz besedne zveze energetsko svetovanje.

V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik. Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe. Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.