ALBANŠČINA

Pisava

{1}

Albanska različica latinične pisave ima 25 črk latiničnega črkopisa, dve črki z ločevalnim znamenjem in devet dvočrkij – ⟨dh⟩, ⟨gj⟩, ⟨ll⟩, ⟨nj⟩, ⟨rr⟩, ⟨sh⟩, ⟨th⟩, ⟨xh⟩ in ⟨zh⟩.

{2}

Albanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨dh Dh⟩, ⟨e E⟩, ⟨ë Ë⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gj Gj⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ll Ll⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨rr Rr⟩, ⟨s S⟩, ⟨sh Sh⟩, ⟨t T⟩, ⟨th Th⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨xh Xh⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zh Zh⟩.

{3}

Posebnost

V albanski abecedi ni črke ⟨w⟩, ki je v osnovnem latiničnem naboru. Abeceda sicer vključuje vsa dvočrkja in črki z ločevalnim znamenjem.

O vključevanju albanskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo gl. poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
{4}

V albanski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

  • dvojna pika ⟨¨⟩ nad črko ⟨ë⟩ za označevanje polglasnika [ǝ],
  • sedij (ali kaveljček) ⟨¸⟩ pod črko ⟨ç⟩ za glas [č].

Izgovor

Naglasno mesto

{5}

Naglasno mesto je v albanščini prosto in nepredvidljivo, najpogosteje pa je na predzadnjem ali zadnjem zlogu, npr. Rugova [rugôva], Tirana [tirána], Asdreni [azdréni], Kadare [kadaré]. Pri prevzemanju imen iz albanščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

{6}

Posebnost

V albanskih ali kosovskih zemljepisnih imenih, ki so bila prevzeta v slovenščino iz srbščine, je mesto naglasa lahko drugačno od izvorno albanskega, prim. Kosovo [kósovo] (alb. Kosova [kosóva]), Priština [príština] (alb. Prishtina [prištína]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki
{7}

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

{8}

Posebnosti

  1. 1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ë⟩, prevzemamo kot polglasnik [ǝ], npr. Gëzim [gǝzím].
  2. 2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, označuje zaokroženi glas, ki ustreza nemškemu ali prekmurskemu [ü]. V slovenščino ga prevzemamo kot [i], npr. Yllka [ílka], Hysaj [hísaj].
slogovne posebnosti
Knjižna albanščina temelji na narečju južne Albanije, ki se precej razlikuje od govora Albancev s Kosova, iz Črne gore, Severne Makedonije in severne Albanije (t. i. gegovska albanščina). Vpliv gegovskega izgovora v knjižni albanščini je pri omenjenih Albancih onemitev polglasnika, zlasti v izglasju, npr. Krujë [krúj] namesto [krújə].
{9}

Zev v sklopu črke ⟨i⟩ in samoglasnika ⟨iV⟩ v izgovoru zapiramo z [j]: Bojaxhiu [bojadžíju].

{10}

Kadar si v besedi sledita dva samoglasnika, sta oba nosilca samostojnih zlogov, zato se izgovarjata samostojno (ne kot dvoglasnik), npr. Luan [ljúan], Ismail [ismaíl].

Soglasniki
{11}

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

{12}

Posebnosti

  1. 1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, prevzemamo kot [č]: Thaçi [táči].
  2. 2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨l⟩, označuje mehčani l [ʎ], ki ga v položaju med samoglasniki prevzemamo kot [lj], v položaju pred soglasniki pa kot [l’] ali [l]: Shala [šálja], Ilir [iljír]; Shkëlzen [škǝl’zén/škǝlzén].
  3. 3. Črka ⟨q⟩ označuje mehki č (prim. hrvaški ć), ki ga prevzemamo kot [č]: Shaqiri [šačíri], Krasniqi [krasníči], Qosja [čósja].
  4. 4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [dz]: Xoxa [dzódza].
{13}

Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, in sicer

  • ⟨dh⟩ je v albanščini fonem /ð/, ki ga prevzemamo kot [d]: Bardhi [bárdi];
  • ⟨gj⟩ je v albanščini fonem /ɟ/ (prim. hrvaški đ), ki ga prevzemamo kot [dž]: Gjon [džón], Gjergj [džêrdž‑];
  • ⟨ll⟩ se uporablja za označevanje [ɫ], ki ga prevzemamo kot [l], npr. Llap [láp], Agolli [agóli];
  • ⟨nj⟩ izgovarjamo po slovensko: Njazi [njázi];
  • ⟨rr⟩ v albanščini označuje podaljšani [r], prevzemamo ga kot navadni [r]: Xhaferri [džafêri];
  • ⟨sh⟩ označuje glas [š]: Berisha [beríša];
  • ⟨th⟩ je v albanščini fonem /θ/, ki ga prevzemamo kot [t]: Thaçi [táči];
  • ⟨xh⟩ označuje glas [dž]: Hoxha [hódža];
  • ⟨zh⟩ označuje glas [ž]: Lezha [ljéža].
slogovne posebnosti
Albanščina dopušča soglasniške sklope v vzglasju z začetnim nosnikom. V slovenščini jih izgovarjamo z vzglasnim polglasnikom: Ndoc [əndóc], Ndre [əndré], Mbrica [əmbríca].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

{14}
ZapisPoložajIzgovor v slovenščiniZgled
çčÇami [čámi], Demaçi [demáči], Këlliçi [kǝlíči]
dhdBardhi [bárdi], Dhimitër [dimítǝr]
ëǝKukës [kúkǝs], Pjetër [pjétǝr]
gjGjetja [džétja], Gjeçovi [džečôvi], Gjergj [džêrdž‑], Gjon [džón]
lpred samoglasnikiljMekuli [mekúlji], Laç [ljáč], Shala [šálja]
lpred soglasnikil’/lKëlcyra [kǝl’círa/kǝlcíra], Shkëlzen [škǝl’zén/škǝlzén]
lllLlazar [lazár], Nikolla [nikóla]
qčGjerqeku [džerčéku], Koliqi [koljíči], Qosja [čósja]
rrrRrahman [rahmán], Xhaferri [džafêri], Vokrri [vókri]
shšBerisha [beríša], Gashi [gáši], Shiroka [širóka]
thtThaçi [táči], Vithkuqari [vitkučári]
xdzXoxa [dzódza]
xhHoxha [hódža], Rexhep [redžép], Xherdan [džerdán], Xhaka [džáka]
yiShyqyri [šičíri], Ylber [íl’ber/ílber]
zhžLezha [ljéža], Zheji [žêji]

Podomačevanje albanskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

{15}

Občna poimenovanja iz albanščine so v slovenščini redka, in sicer pisno nespremenjena, npr. besa [bésa] ‘(neprelomljiva) prisega’, plis [pljís] ‘albansko tradicionalno belo pokrivalo’.

Lastna imena

{16}

Lastna imena večinoma ohranjamo pisno nepodomačena: Thaçi [táči], Hoxha [hódža], Shyqyri [šičíri]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

{17}

V albanščini imajo lastna imena določno in nedoločno obliko, prevzemamo pa jih večinoma v določni obliki imenovalnika (končaj pri ženskih je ‑a, pri moških pa ‑i ali ‑u).

  1. 1. Besede ženskega spola, ki se v nedoločni obliki imenovalnika končajo na ‑ë ali ‑ër, so v slovenščino prevzete v določni obliki na ‑a: Korça (alb. Korçë, Korça), Malakastra (alb. Mallakastër, Mallakastra), Saranda (alb. Sarandë, Saranda), Gjirokastra (alb. Gjirokastër, Gjirokastra), Tirana (alb. Tiranë, Tirana).
  2. 2. Besede moškega spola prevzemamo različno, in sicer zemljepisna imena, ki imajo lahko v albanščini določno ali nedoločno obliko, večinoma prevzemamo v nedoločni obliki (torej brez končaja), npr. Berat (alb. Berat, Berati), Elbasan (alb. Elbasan, Elbasani), priimke prevzemamo v določni obliki (Thaçi, Gjerqeku), rojstna moška imena pa v nedoločni (glej tudi člen 19).
Osebna imena
{18}

Nekatera imena zgodovinskih oseb pišemo podomačeno: Skenderbeg (alb. Skënderbeu), mati Terezija (alb. Nënë Tereza, pravo ime Anjezë Gonxhe Bojaxhiu).

Prevzemanje albanskih priimkov in osebnih imen
{19}

Priimki so v albanščini vedno v določni obliki (Rexhepi), moška rojstna imena so izhodiščno v nedoločni obliki (Rexhep), ženska rojstna imena pa večinoma v določni obliki na ‑a, npr. (Drita). Imena tako tudi prevzemamo.

Zemljepisna imena
{20}

Za nekatere albanske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Albanija (alb. Shqipëria), Beli Drim (alb. Drini i Bardhë), Drač (alb. Durrës, Durrësi), Drim (alb. Drin, Drini), Skader (alb. Shkodër, Shkodra). Podomačeno pišemo tudi izpeljanke iz podomačenih imen, npr. Draški zaliv (alb. Gjiri i Durrësit), Drimski zaliv (alb. Gjiri i Drinit).

{21}

V slovenskih besedilih so se uveljavila tudi nekatera srbska imena za zemljepisne danosti na Kosovu, npr. Peć (alb. Pejë, Peja), Dečani (alb. Deçan, Deçani), Kosovo (alb. Kosovë, Kosova), Kosovo polje (alb. Fushë Kosova), Kosovska Mitrovica (alb. Mitrovicë, Mitrovica), Priština (alb. Prishtinë, Prishtina), Metohija (alb. Rrafshi i Dukagjinit), Uroševac (alb. Ferizaj, Ferizaji), Gnjilane (alb. Gjilan, Gjilani), Đakovica (alb. Gjakovë, Gjakova).

{22}

Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in prevajamo imena kulturnih in drugih spomenikov: Mati Albanija ‘kip v Tirani’ (alb. Nëna Shqipëri), Petrelski grad (alb. Kalaja e Petrelës), Etem Begova mošeja (alb. Xhamia e Et'hem Beut), Skenderbegov trg (alb. Sheshi Skënderbej).

Osnovna pravila o prevzemanju gl. v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in v tvorjenkah

Spremembe slovničnih kategorij

{23}

S pregibanjem albanskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

Krajšanje osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov

{24}

Pri pregibanju imen moškega spola s končajema ‑⟨ër⟩ in ‑⟨ës⟩, v katerih se pojavlja polglasnik, ta v odvisnih sklonih izpade (neobstojni polglasnik): Dhimitër [dimítǝr], rod. Dhimitra [dimítra]; Pjetër [pjétǝr], rod. Pjetra [pjétra]; Kukës [kúkǝs], rod. Kuksa [kúksa].

slogovne posebnosti
Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz okrajšane osnove imena, npr. Dhimitrov [dimítrov‑], Pjetrov [pjétrov‑].

Daljšanje osnove

{25}

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v albanščini zaradi določne oblike lastnih imen pogosto. Daljšanje je pisno in glasovno: Gashi [gáši], rod. Gashija [gášija]; Demaçi [demáči], rod. Demaçija [demáčija]. Enako velja za imena na končni govorjeni r, npr. Ilir [iljír], rod. Ilirja [iljírja].

slogovne posebnosti
Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Gashijev [gášijev‑], Demaçijev [demáčijev‑], Ilirjev [iljírjev‑].

Preglas

{26}

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, j, č, š, in ž, ki so v albanščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.

⟨c⟩Genc [génc], or. z Gencem [zgéncem]; svoj. prid. Genčev [génčev‑]
⟨j⟩Camaj [cámaj], or. s Camajem [scámajem]; svoj. prid. Camajev [cámajev‑]
⟨ç⟩Laç [ljáč], or. z Laçem [zljáčem]
⟨gj⟩Gjergj [džêrč], or. z Gjergjem [zdžêrdžem]; svoj. prid. Gjergjev [džêrdžev‑]
⟨sh⟩Berisha [beríša], or. z Berishem [zberíšem], pogosteje po 2. sklanjatvi z Berisho [zberíšo]; svoj. prid. Berishev [beríšev‑]
⟨xh⟩Hoxha [hódža], or. s Hoxhem [shódžem], pogosteje po 2. sklanjatvi s Hoxho [shódžo], svoj. prid. Hoxhev [hódžev‑]
{27}

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na

  1. 1. samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u in se sklanjajo z daljšanjem osnove:
    • Kadare [kadaré], or. s Kadarejem [skadarêjem]; svoj. prid. Kadarejev [kadarêjev‑]
    • Ibrahimi [ibrahími], or. z Ibrahimijem [zibrahímijem]; svoj. prid. Ibrahimijev [ibrahímijev‑]
    • Zyko [zíko], or. z Zykojem [zzíkojem]; svoj. prid. Zykojev [zíkojev‑]
    • Zogu [zógu], or. z Zogujem [zzógujem]; svoj. prid. Zogujev [zógujev‑]
  2. 2. soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Ylber [íl’ber/ílber], or. z Ylberjem [zíl’berjem/ílberjem]; svoj. prid. Ylberjev [íl’berjev‑/ílberjev‑].