MADŽARŠČINA

Pisava

{1}

Madžarska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi črkami z ločevalnimi znamenji ter osmimi dvočrkji (⟨cs⟩, ⟨dz⟩, ⟨gy⟩, ⟨ly⟩, ⟨ny⟩, ⟨sz⟩, ⟨ty⟩, ⟨zs⟩) in tričrkjem ⟨dzs⟩.

{2}

Madžarska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨cs Cs⟩, ⟨d D⟩, ⟨dz Dz⟩, ⟨dzs Dzs⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gy Gy⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ly Ly⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ny Ny⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨ő Ő⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨S s⟩, ⟨sz Sz⟩, ⟨t T⟩, ⟨ty Ty⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨ű Ű⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zs Zs⟩.

{3}

Posebnosti

  1. 1. Črke ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩, kadar niso del dvočrkja, se v madžarščini pojavljajo samo v rodbinskih imenih in besedah tujega izvora. Črka ⟨w⟩ se izgovarja kot [v] (Wesselényi [véšelenji]), ⟨y⟩ se izgovarja kot [i] (Andrássy [ándraši]), dvočrkje ⟨th⟩ pa kot [t] (Thököly [tékeli/tə̀kəli]).
  2. 2. Tričrkje ⟨dzs⟩ se pojavlja le v besedah tujega izvora.
O vključevanju madžarskih črk z ločevalnimi znamenji in veččrkij v slovensko abecedo gl. poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
{4}

V madžarski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

  • ostrivec ⟨´⟩ nad črkami ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩ in ⟨ú⟩ za označevanje dolžine; nad črkama ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ za označevanje ožine;
  • dvojna pika ⟨¨⟩ nad črkama ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩ za označevanje kračine;
  • dvojni ostrivec ⟨˝⟩ nad črkama ⟨ő⟩ in ⟨ű⟩ za označevanje dolžine.
O ločevalnih znamenjih gl. preglednico »Ločevalna znamenja« (Prevzete besede in besedne zveze).

Izgovor

Naglasno mesto

{5}

Madžarske besede so naglašene na prvem zlogu besede, npr. Katalin [kátalin], Bartók [bártok]. Pri prevzemanju imen iz madžarščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

slogovne posebnosti
Madžarščina pri daljših tvorjenkah poleg glavnega pozna tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene besede pogosto izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Tatabánya [tátabánja].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki
{6}

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

{7}

Posebnosti

  1. 1. Ostrivec na črkah ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩ in ⟨ú⟩ ne označuje naglasnega mesta ali kakovosti samoglasnika, temveč dolžino. Pri prevzemanju v slovenščino se kratki in dolgi samoglasniki izenačijo.
  2. 2. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨ő⟩, v slovenščino prevzemamo kot [e] oziroma [ə]: György [džêrdž-/džə̀rdž-], v izglasju pa le kot [e], npr. Bacső [báče].
  3. 3. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ü⟩ in ⟨ű⟩, v slovenščino prevzemamo kot [i]: Sümeg [šímeg‑], Műcsarnok [míčarnok].
slogovne posebnosti
V nekaterih starih zapisih madžarskih rodbinskih imen je mogoče najti podvojene črke in dvočrkja za samoglasnike: ⟨aa⟩ za [a] (Gaal [gál]), ⟨eé⟩ za [e] (Veér [vêr]), ⟨eö⟩ za [e] (Eötvös [étveš]), ⟨ew⟩ za [e] (Thewrewk [têrek]), ⟨oó⟩ za [o] (Soós [šóš]) ipd.
slogovne posebnosti
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Naglašeni samoglasnik e prevzemamo praviloma z ožino [é], s širino pa, kadar ⟨e⟩ stoji pred r, npr. Veres [vêreš].
Za več informacij o prevzemanju e in o gl. poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih«.
Soglasniki
{8}

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

{9}

Posebnost

Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩ in podvojeno črko ⟨ss⟩, v slovenščino prevzemamo kot [š]: Veres [vêreš], Miskolc [míškolc], Kiss [kíš], Kassak [kášak].

{10}

Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, ki jih v slovenščini izgovarjamo: ⟨cs⟩ kot [č], ⟨dz⟩ kot [dz], ⟨gy⟩ kot [dž], ⟨ly⟩ kot [j], ⟨ny⟩ kot [nj] ali [n’] oziroma [n], ⟨sz⟩ kot [s], ⟨ty⟩ kot [č] in ⟨zs⟩ kot [ž]; tričrkje ⟨dzs⟩ izgovarjamo kot [dž].

{11}

Podvojene črke, npr. ⟨gg⟩, ⟨ll⟩, ⟨pp⟩, ki v madžarščini zaznamujejo podaljšani soglasnik, v slovenščini izgovarjamo enojno: Aggtelek [áktelek], Szell [sél], Papp [páp]. Enako velja za podvojene prve črke v dvočrkjih, npr. ⟨lly⟩, ⟨ssz⟩: Illyés [íješ], Bornemissza [bórnemisa].

slogovne posebnosti
V zapisih starih madžarskih rodbinskih imen so uporabljena še druga dvočrkja:
  • ⟨ch⟩ za [č] (danes ⟨cs⟩), npr. Madách [mádač];
  • ⟨cz⟩ za [c] (danes ⟨c⟩), npr. Czuczor [cúcor], Czetz [céc];
  • ⟨gh⟩ za [g] (danes ⟨g⟩), npr. Végh [vég-];
  • ⟨th⟩ za [t] (danes ⟨t⟩), npr. Kossuth [kóšut], Csáth [čát];
  • ⟨ts⟩ za [č] (danes ⟨cs⟩), npr. Takáts [tákač] ipd.
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Gl. preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

{12}
ZapisPoložajIzgovor v slovenščiniZgled
csč Csepel [čépel], Lukács [lúkač]
dzdzBodzás [bódzaš]
gyGyékényes [džékenješ], Gyula [džúla], Hortobágy [hórtobadž-]
h

v vzglasju ali

sredi besede

hDohnányi [dóhnanji], Halász [hálas], Lehár [léhar]
hv izglasju ali na koncu prve sestavine tvorjenke/Cseh [čé], Csehbánya [čébanja]
irazen za samoglasnikomiFricsay [fríčaj], Kazinczy [kázinci]
iza samoglasnikomjJókai [jókaj], Márai [máraj]
lyj Károlyi [károji], Király [kíraj], Mihály [míhaj], Pállya [pája]
nypred samoglasnikomnjNyíregyháza [njíredžhaza], Széchenyi [séčenji], Tatabánya [tátabanja], Terennyei [têrenjej]
nypred soglasnikom ali v izglasju

n’/n

Bonyhád [bón’had/bónhad], Arany [áran’/áran], Harkány [hárkan’/hárkan]
öe/əGyörgy [džêrdž-/džə̀rdž-], Vörös [vêreš/və̀reš]
őe/əFertőd [fêrted-/fêrtəd-], Hódmezővásárhely [hódmezevášarhej/hódmezəvášarhej], Petőfi [pétefi/pétəfi], Bacső [báče]
sšMiskolc [míškolc], Veres [vêreš], Kiss [kíš], Kassak [kášak]
szsEsztergom [éstergom], Juhász [júhas], Mészáros [mésaroš], Szolnok [sólnok], Bornemissza [bórnemisa], Liszt [líst]
tyčTyukos [čúkoš], Gyertyános [džêrčanoš], Berettyóújfalu [bêrečoújfalu], Bottyán [bóčan]
üiBalatonfüred [bálatonfíred-], Sümeg [šímeg-]
űiMartfű [mártfi], Műcsarnok [míčarnok]
zsžIzsó [ížo], Balázs [bálaž-]
{13}

Posebnost

V nekaterih starih madžarskih rodbinskih imenih se skladno s starejšimi načini zapisovanja glasov pojavljajo drugačni izgovori črk, npr. ⟨s⟩ se izgovarja kot [s]: Esterházy [ésterházi] (priimek ima tudi pisno različico s ⟨sz⟩: Eszterházy).

Podomačevanje madžarskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

{14}

Občna poimenovanja iz madžarščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini. Večinoma so pisno podomačena, npr. čardaš [čárdaš] (madž. csárdas), paprikaš [páprikaš] (madž. paprikás), langoš [lángoš] (madž. lángos), segedin [ségedin] (madž. szegedi káposzta), golaž [gólaž-] (madž. gulyás).

Lastna imena

{15}

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v madžarščini: Veszprém [vésprem], László [láslo], Miklós Hórthy [míkloš hórti].

Osebna imena
{16}

V madžarščini priimek vedno zapisujejo pred imenom, npr. Lengyel Péter, Kertész Imre. V slovenskem besedilu madžarsko zaporedje prilagodimo slovenskemu sistemu.

{17}

Za zgodovinske osebnosti uporabljamo podomačena zgodovinska lastna imena: Arpad (madž. Árpád), Ištvan I. (madž. István I.), Ladislav I. (madž. László I.), kralj Matjaž (madž. Mátyás király), Matija Korvin (madž. Mátyás Hunyadi, rom. Matia Corvin).

Zemljepisna imena
{18}

Za nekatere zemljepisne danosti na Madžarskem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih v slovenščini izgovarjamo tako, kot jih pišemo, npr. Budimpešta (madž. Budapest), bližnje mesto Sombotel (madž. Szombathely), zgodovinski mesti Blatenski Kostel (madž. Keszthely), Mohač (madž. Mohács), mesto in jezero Heviz (madž. Hévíz).

{19}

V večbesednih imenih, ki poimenujejo bolj znane zemljepisne danosti in so se uveljavila v slovenščini, tudi kot eksonimi, občnoimenske sestavine prevedemo, izlastnoimenske sestavine pa oblikoslovno prilagodimo: Blatno jezero (madž. Balaton), Železna županija (madž. Vas megye), Blatenski kostel (madž. Mosaburg), Županija Zala (madž. Zala megye), Šomodska županija (madž. Somogy megye), Ribja trdnjava (madž. Halászbásztya), Andrássyijeva avenija (madž. Andrássy út), Trg herojev (madž. Hősök tere).

{20}

Večbesedna nenaselbinska zemljepisna imena prevajamo, npr. imena ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov: Margaretin otok (madž. Margit sziget), Déakov trg (madž. Déak tér), Verižni most (madž. Lánchíd oz. Széchenyi lánchíd), Elizabetin most (madž. Erzsébet híd), Most svobode (madž. Szabadság híd), Muzejska krožna avenija/bulvar (madž. Múzeum körút).

slogovne posebnosti
Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno; občnoimenske prvine v teh opisih (ki so lahko tudi imena) prevajamo, npr. bazilika svetega Štefana (madž. Szent István-bazilika).
Imena na dvo- in večjezičnem območju
{21}

Za tista območja, na katerih živi slovenska narodnostna manjšina, uporabljamo obstoječa slovenska imena: Monošter (za madž. Szentgotthárd), Andovci (za madž. Orfalu), Dolnji Senik (za madž. Alsószölnök), Gornji Senik (za madž. Felsőszölnök), Janezov Breg (za madž. Jánoshegy), Sakalovci (za madž. Szakonyfalu), Števanovci (za madž. Apátistvánfalva), VericaRitkarovci (za madž. Kétvölgy), Slovenska Ves (za madž. Rábatótfalu), Otkovci (za madž. Újbalázsfalv), Tromejniki (za madž. Hármashatár), Gjur (tudi Jura) (za madž. Győr).

{22}

Slovenska krajevna imena za kraje na Madžarskem, v katerih Slovenci ne živijo več: Čretnik (za madž. Csörötnek), Farkašovci (za madž. Farkasfa), Kradanovci (za madž. Kondorfa), Lak (za madž. Magyarlak), Mala Ves (za madž. Rábakisfalud, danes Máriaújfalu), Renik (za madž. Rönök), Telik (za madž. Talapatka, danes Máriaújfalu), Sola (za madž. Szalafő), Tridvor (za madž. Háromház, danes del Laka), Trošče (za madž. Rábakethely, danes del Monoštra), Žormot (za madž. Rábagyarmat). Ime za ozemlje, kamor so včasih segala slovenska naselja: Stražno ozemlje (za madž. Őrség).

{23}

Tudi pritoki Rabe imajo slovenska imena: Grajka (za madž. Grajka-patak), Haršaš (za madž. Hársas-patak), Husas (za madž. Husászi-patak), Sakalovski potok (za madž. Szakony-patak), Seniški potok (za madž. Szölnöki-patak), Žida (za madž. Zsida).

O rabi slovenskih zemljepisnih imen na dvo- ali večjezičnih območjih v slovenskih besedilih gl. poglavje »Slovenska naselbinska zemljepisna imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).
O položajih, ko namesto madžarskih uporabimo slovenska imena, gl. poglavje »Slovenska imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

{24}

S pregibanjem madžarskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce. Krajšanja osnove madžarščina ne pozna, tudi pri imenih, ki imajo podobno pisno podobo kot imena, pri katerih polglasnik v priponskem obrazilu izpuščamo, npr. Debrecen [débrecen], rod. Debrecena [débrecena].

slogovne posebnosti
Madžarski samostalnik pozna en spol in dve števili (ednino in množino). Ne pozna pregibanja kot slovenščina, temveč loči do 18 končnic v približnem pomenu slovenskih sklonov.

Daljšanje osnove

{25}

Osnovo na splošno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorna osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u. Pri prevzemanju madžarskih imen je daljšanje redko, uveljavlja pa se pisno in glasovno, in sicer tudi pri imenih na samoglasnike i, e, nenaglašeni o: Petőfi [pétefi/pétəfi], rod. Petőfija [pétefija/pétəfija]; Bacső [báče], rod. Bacsőja [báčeja]; Szabo [sábo], rod. Szaboja [sáboja]. Daljšanje se uveljavlja tudi pri imenih na končni govorjeni r, npr. Molnár [mólnar], rod. Molnárja [mólnarja].

slogovne posebnosti
Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Petőfijev [pétefijev-/pétəfijev-], Bacsőjev [báčejev-], Szabojev [sábojev-]; Molnárjev [mólnarjev-].

Preglas

{26}

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova imena konča na c, j, č, š, ki so v madžarščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.

⟨c⟩Miškolc [míškolc], or. z Miškolcem [zmíškolcem]; svoj. prid. Miškolčev [míškolčev-]
⟨s⟩Lajos [lájoš], or. z Lajosem [zlájošem]; svoj. prid. Lajosev [lájošev-]
⟨cs⟩Ács [áč], or. z Acsem [záčem]; svoj. prid. Acsev [áčev-]
⟨zs⟩Balázs [bálaš], or. z Balázsem [zbálažem]; svoj. prid. Balázsev [bálažev-]
⟨gy⟩György [džêrč/džə̀rč], or. z Györgyem [z/ždžêrdžem/džə̀rdžem]; svoj. prid. Györgyev [džêrdžev-/džə̀rdžev-]
⟨ly⟩Kodály [kódaj], or. s Kodályem [skódajem]; svoj. prid. Kodályev [kódajev-]
⟨ny⟩Bárány [báran’/báran], or. z Bárányem [zbáranjem]; svoj. prid. Bárányev [báranjev-]
{27}

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola:

  1. 1. na samoglasnike in r, ki se sklanjajo z daljšanjem osnove:
    • Petőfi [pétefi/pétəfi], or. s Petőfijem [spétefijem/spétəfijem]; svoj. prid. Petőfijev [pétefijev-/pétəfijev-]
    • Rejtő [réjte], or. z Rejtőjem [zréjtejem]; svoj. prid. Rejtőjev [réjtejev-]
    • Szabo [sábo], or. s Szabojem [ssábojem]; svoj. prid. Szabojev [sábojev-]
    • Lator [látor], or. z Latorjem [zlátorjem]; svoj. prid. Latorjev [látorjev-]
  2. 2. ki se končajo na pisne ⟨ny⟩ in ⟨ly⟩, izgovorjene kot [n’] in [j]:
    • Arany [áran’/áran], or. Aranyem [záranjem]; svoj. prid. Aranyev [áranjev-]
    • Mészöly [mésej/mésəj], or. Mészölyem [zmésejem/zmésəjem]; svoj. prid. Mészölyev [mésejev-/mésəjev-]
Osnovna pravila o preglaševanju gl. v poglavju »Glasovno-črkovne premene pri pregibanju in tvorjenju besed«.