KRAJŠAVE
Splošno
Krajšave so kratice, okrajšave, simboli in formule, nastale zaradi potrebe po kratkosti izražanja Slovenščina ima čedalje več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd.), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena (UNICEF > Unicef) in občna poimenovanja (EMŠO > emšo).
Kratice
Kratice so ustaljene krajšave večbesednih poimenovanj ali tvorjenk, ki jih navadno pišemo s samimi velikimi črkami.
Nastanek in zapis kratic
Kratice nastanejo tako, da netvorjene in tvorjene besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno do začetnih črk besed oziroma njihovih delov (Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U > SAZU; Kulturno-umetniško društvo > K, U, D > KUD; ultravijolični > U, V > UV; Zakon o medijih > Z, Med > ZMed; enotna matična številka občana > E, M, Š, O > EMŠO).
Kratice navadno pišemo z velikimi črkami, slovnične besede (veznike, predloge) pa izpuščamo (Narodna in univerzitetna knjižnica > N, U, K) ali jih zapišemo z malimi črkami (Bosna in Hercegovina > B, i, H; Zakon o medijih > Z, Med). Tako dobljene krne iz besednih zvez strnemo v kratico (N, U, K > NUK; B, i, H > BiH; Z, Med > ZMed).
Vrste kratic glede na izgovarjanje
Kratice glede na to, kako jih izgovarjamo, delimo na:
- 1. črkovalne (EKG, FF, PVC, NK), pri katerih zaradi značilne glasovne sestave izgovarjamo vsako črko posebej; soglasnike izgovarjamo na dva načina: bodisi z ustreznim glasom in polglasnikom ali z ustreznim glasom in samoglasnikom e oz. a (PVC [pévécé] in [pə̀və̀cə̀], NK [ênká] in [nə̀kə̀]);
- 2. nečrkovalne (NUK, SAZU, TEŠ), ki jih običajno izgovarjamo kot druge besede ([núk], [sazú], [téš]).tO načinih črkovanja v slovenščini gl. poglavje »Slovenska abeceda«.
Posebnosti
- 1. Če nečrkovalna kratica preide v besedo, jo kot občno poimenovanje zapisujemo samo z malimi črkami (emšo; mrsa; esemes), kot lastno ime pa z veliko začetnico (Nuk, Ajpes, Unesco, Nasa).
- 2. Redke črkovalne kratice lahko zapisujemo tudi z malimi črkami (SMS/sms, GSM/gsm).
- 3. Pri nekaterih prevzetih kraticah ohranimo izvorni način izgovarjanja (BBC [bíbísí], FBI [êfbíáj], DJ [dídžêj]), pri drugih pa ob domačem ohranjamo tudi podomačenega (PC [pécé in písí], GSM [géêsêm in džíêsêm]).
- 4. Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, Mednarodni denarni sklad – IMF.O načinih črkovanja abecede v drugih jezikih se poučimo v preglednicah o tujih jezikih.
Slovnične lastnosti kratic
Pisno pregibanje kratic
Kratice sklanjamo (DUTB DUTB-ja). Kadar iz njih napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo).
Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na:
- 1. soglasnik (OZN OZN-a, OZN-ov [ózèèn ózèêna ózèênov-]; ŠOS ŠOS-a, ŠOS-ov [šós šósa šósov-]) ali
- 2. naglašeni samoglasnik (OZN OZN-ja, OZN-jev [ózə̀nə̀ ózə̀nə̀ja ózə̀nə̀jev-], STA STA-ja, STA-jev [èstèá èstèája èstèájev-]).
Posebnost
Če se nečrkovalna kratica končuje na nenaglašeni samoglasnik, tega obravnavamo kot sklonilo oziroma kot del obrazila in ju tudi v stranskih sklonih pišemo z veliki črkami (UNESCO UNESCA, UNESCOV; EMO EMA, EMOV; FIFA FIFE, FIFIN).
Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje in jih tako tudi pisno pregibamo (Ajpes Ajpesa, Ajpesov; aids aidsa; Unesco Unesca, Unescov; Nasa Nase, Nasin; emšo emša).
Posebnost
Posamezne črkovalne kratice (in iz njih izpeljane besede) prehajajo z zapisom, ki odraža izgovor, med navadno besedje: teve (< TV); devede devedeja (< DVD); beemve beemveja (< BMW); esdees esdeesa, esdeesovec (< SDS).
Spol in sklanjatev kratic
Kratice so praviloma samostalniki (BDP 'bruto domači proizvod', TV 'televizija'), redkeje tudi pridevniki (UV 'ultravijoličen', TV 'televizijski').
Samostalniške kratice so najpogosteje moškega spola, in sicer ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo, SNG < Slovensko narodno gledališče). Večinoma se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a, SNG-ja).
Črkovalne in tudi nečrkovalne kratice sklanjamo tudi po ničtem sklanjatvenem vzorcu, ne glede na to, katerega spola je jedrni samostalnik v podstavi: brez DDV, ARSO – na ARSO; DNK – o DNK, EU – iz EU; MNZ – pri MNZ.
Posebnosti
- 1. Izjema so nečrkovalne kratice, ki se končujejo na nenaglašeni a in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, pri čemer tudi nove končnice zapisujemo z velikimi črkami: CIA CIE CII ..., NASA NASE NASI ...
- 2. Redke črkovalne in nečrkovalne kratice, ki jih sklanjamo po ničtem sklanjatvenem vzorcu, lahko ohranjajo ženski oz. srednji spol podstavne zveze: FF ('Filozofska fakulteta') – na mariborski FF, DNK ('dezoksiribonukleinska kislina') – analiza človekove DNK, EU ('Evropska unija') – na ravni celotne EU; DOPPS ('Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije') – DOPPS se je pritožilo zoper odredbo, MNZ ('Ministrstvo za notranje zadeve') – Za avtošole je pristojno MNZ.
- 3. Za nekatere kratice so v rabi različne sklanjatvene možnosti, npr. NUK: Izvod knjige hranijo v ljubljanskem NUK-u; Že več let je na voljo razglednica z motivi Plečnikovega NUK; Razpis za gradnjo nove NUK je bil napovedan že leta 1988.
- 4. Nekatere kratice, ki imajo v jedru podstave samostalnik v množini (ZDA, NVO), lahko ohranjajo število in spol podstavnega samostalnika: ZDA – Leta 1924 so ZDA Indijancem priznale ameriško državljanstvo., toda: ZDA in EU sta podpisali sporazum.
Kratice v daljših poimenovalnih enotah
Med samostojnima kraticama, ki se povežeta v novo enoto, naredimo presledek (ZRC SAZU, OE UJP, IDV FDV).
Kadar kratici sledi številski dodatek, ga pišemo na različne načine (SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I).
Kratice s številskimi dodatki, pisanimi brez presledka, se v zvezah sklanjajo drugače, kot kadar so rabljene samostojno (v SSKJ-ju/SSKJ, vendar v SSKJ2; gradnja NUK-a/NUK in gradnja NUK-a 2 / NUK 2).
Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).
Okrajšave
Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika.
Nastanek okrajšav
Okrajšamo lahko besede in besedne zveze, in sicer na različne načine, tako da ohranimo:
- 1. prvo črko samostojne besede ali vsake besede v zvezi (c. – cesta; g. – gospod; itd. – in tako dalje);
- 2. prvo in zadnjo črko besede (dr. – doktor (tudi v pomenu ‘doktorica’); ga. – gospa);
- 3. poljubno število začetnih črk, ki se končajo na soglasnik (dram. – dramaturg, dramaturginja, dramski; prof. – profesor/profesorica; oz. – oziroma; npr. – na primer; Ur. l. – Uradni list);
- 4. izbrane soglasnike (gdč. – gospodična; mrd. – milijarda; tč. – točka).
Posebnosti
- 1. Osebna imena so okrajšana na začetnice (T. Pandur), z začetnimi izgovornimi enotami iz drugih jezikov pa redkeje tudi na prvi dve ali tri črke, če te označujejo en glas: C. ali Ch. de Gaulle, R. S. ali Sch. (< Robert Schumann).
- 2. Brez krajšavne pike pišemo okrajšave šolskih ocen (nzd – nezadostno, odl – odlično, pdb – prav dobro) in glasbene oznake (pp – it. pianissimo ‘zelo tiho’, f – it. forte ‘glasno’).
- 3. Okrajšavo e (< elektronski, električni) v občnih poimenovanjih in zvezah po tujejezičnem vzoru pišemo z vmesnim vezajem (e-poslovanje, e-recept, e-skiro, e-javna uprava, e-vladne storitve).
- 4. Citatne okrajšave zapisujemo enako kot v jeziku, iz katerega prihajajo: cf. (< lat. confer – ’primerjaj’), ibid. (< lat. ibidem – ‘prav tam’).
Okrajšave tvorjenk: zloženke in sestavljenke
Posebnosti
- 1. Okrajšane podredne zloženke redkeje pišemo tudi z vmesno piko in brez presledka (lit.zg. < literarnozgodovinski, l.r. < lastnoročno, rim.kat. < rimskokatoliški).
- 2. Priredne zloženke pišemo z vmesno piko, brez presledka in z vezajem (angl.-slov. < angleško-slovenski, č.-b. < črno-beli, c.-kr. < cesarsko-kraljevi).
Okrajšave besednih zvez
Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, krajšavni piki pa sledi presledek: t. i. (< tako imenovani/imenovana/imenovano), d. o. o. (< družba z omejeno odgovornostjo), izr. prof. (< izredni profesor / izredna profesorica), op. a. (< opomba avtorja/avtorice), dr. dent. med. (< doktor/doktorica dentalne medicine), Ur. l. (< Uradni list).
Posebnosti
- 1. Če je prva beseda besedne zveze, ki jo želimo okrajšati, krajši predlog ali veznik, se ta ne okrajša vedno: po Kr. (< po Kristusu), v pok. (< v pokoju) proti pr. Kr. (< pred Kristusom).
- 2. Okrajšave kot stalni dodatki ob imenih gospodarskih družb (d. d., d. n. o., d. o. o., s. p.), ki jih z vejico ločimo od imena in jih pišemo s presledki, so v registru podjetij pogosto zapisane stično (Petka, d.o.o.).
- 3. Okrajšave za gospodarske družbe iz drugih jezikov, v slovenskih besedilih pišemo enako kot slovenske okrajšave, npr. ‘družba z omejeno odgovornostjo’: s. r. l. (< it. Società a responsabilità limitata), GmbH (< nem. Gesellschaft mit beschränkter Haftung).
- 4. Pri pisanju prevzetih okrajšav besednih zvez upoštevamo načela slovenskega pravopisa glede stičnosti, npr. N. N. (< lat. nomen nescio – ‘neznanec/neznanka’), P. S. (< lat. post scriptum – ’pripis’), R. I. P. (< lat. requiescat in pace, angl. rest in peace – ‘naj počiva(jo) v miru’).
Okrajšave izobrazbenih, akademskih in znanstvenih nazivov
Okrajšave izobrazbenih (Marko Horvat, univ. dipl. inž. les.; Andreja Mlakar, dr. med.), akademskih (asist. dr. Janez Kos) in znanstvenih nazivov (dr. Barbara Kovač, znan. sod.) pišemo ob osebnih imenih v različnih položajih skladno z zakonodajo.
Izobrazbene oz. strokovne nazive, ki so pridobljeni po visokošolskih in višješolskih študijskih programih ter po bolonjskih študijskih programih prve in druge stopnje, pišemo za imenom in vejico (Peter Potočnik, univ. dipl. inž. les.; Mojca Vidmar, mag. angl.; Petra Kalan, akad. slik.).
Znanstvene nazive, pridobljene po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu ali po znanstvenem magisteriju, pišemo pred imenom (mag. Nataša Kotnik, dr. Rok Kralj). Pred imenom pišemo tudi akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na univerzi (red. prof. dr. Martin Oblak), in častne nazive (akad. dr. Alenka Turk).
Akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na nepedagoških raziskovalnih ustanovah, pišemo za imenom in vejico (dr. Vesna Hribar, viš. znan. sod.).
Posebnost
Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.
Izgovarjanje okrajšav
Okrajšave navadno beremo tako, da jih sproti razvezujemo. Poved Govoril je s prof. Novakom. preberemo Govoril je s profesorjem Novakom.; poved Govoril je z dr. Janjo Kuhar. preberemo Govoril je z doktorico Janjo Kuhar.
Posebnosti
- 1. Okrajšava ga. (gospa) ima poleg osnovne oblike še dve, ki nakazujeta obliko razvezave: ge. (gospe) in go. (gospo).
- 2. Za nekatere okrajšave se je uveljavilo le črkovalno izgovarjanje: b. p. [bə̀ pə̀ in bé pé], b. l. [bə̀ lə̀].
- 3. Kadar črkovalno izgovarjane okrajšave pregibamo, jih pišemo stično: d.o.o.-ji, d.d.-ji, s.p.-ji. Pri teh okrajšavah lahko spremljamo tudi proces postopnega prehajanja med občna poimenovanja, ki jih sklanjamo kot navadne samostalnike, npr. dede dedeja (< d. d.); espe espeja (< s. p.); deoo deooja (< d. o. o.); vede vedeja (< v. d.).
Krajšave za datoteke in spletne domene
Okrajšave, nekatere so tudi kratice (PDF, HTML), ki jih uporabljamo kot končnice spletnih domen in datotek, pišemo s piko na levi, npr. .com (< angl. company 'podjetje'), .net (< angl. network 'omrežje'), .org (< angl. organisation '(neprofitna) organizacija'); .pdf (< PDF, angl. portable document format 'format prenosljive datoteke'); .gif (< GIF, angl. graphics interchangeformat 'format slikovne datoteke'); .si (< 'Slovenija').
Kratkopisne krajšave
Kratkopisne krajšave so tiste, pri katerih poleg črk izkoriščamo izgovor številk, npr. s5 'spet'; 5er ali 5R 'Peter'; ju3 'jutri'; Mi2 'Midva' (ime glasbene skupine).
Simboli
Splošno
Simboli so grafična znamenja za mere, fizikalne količine, kemijske elemente, matematične pojme, denarne enote, strani neba ipd. Nastanejo s krnitvijo navadno ene besede (Na – novolat. natrium 'natrij', H – novolat. hydrogenium 'vodik', t – lat. tempus 'čas', cm – centimeter, S – sever) ali z združevanjem različnih krnov (HRK – hrvaška kuna, MS – Murska Sobota, SZ – severozahod, XL – angl. extra large 'zelo velik'). Pišemo jih po dogovoru – z malimi ali velikimi črkami in brez pike, izjemoma z malo ali veliko črko (l ali L – liter).
Simbole za merske enote pišemo s presledkom za številko: 35 m, 10 %, 220 V, 5 a (pet arov), drugače kot 5a + 3b (pet a + tri b) v algebri.
Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (AAA baterija; Cu kristal 'bakrov kristal').
Posebnosti
- 1. V posebnih okoliščinah, ko je zahtevana kratkost izražanja ali v ozko strokovnem pisanju, priredne zloženke zapisujemo s simboli in vezajem, npr. s simboli za kemijske elemente: Cu-Zn zlitina 'bakrovo-cinkova zlitina'.
- 2. V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniške tvorjenke s številčnim prvim delom in simbolom oz. mersko enoto v drugem delu zapisujemo s stičnim vezajem, npr. 110-kV transformator, 40-% raztopina.O druženju črk, števk in ločil gl. poglavje »Pisna znamenja«.
- 1. Pri zapisovanju nestične zveze številk in črk (npr. 35 m) smo pozorni na nedeljivost in med obema enotama uporabljamo nedeljivi presledek.
- 2. Če simbolov ne pišemo ob številkah, jih v tekočem besedilu najpogosteje pišemo z besedo (Gradnjo osemsto metrov pločnika so ustavili.).
- 3. Kadar mersko enoto uporabimo v naslovu ali besedilu, ki je pisano z velikimi črkami, pazimo, da zaradi pomenskega razlikovanja simbol ali izpišemo ali upoštevamo standardizirani zapis (PREVC POLETEL 250 METROV/m).
Formule
Simboli se lahko združujejo tudi v formule, tj. kratke simbolične zapise, ki se uporabljajo v matematiki, naravoslovnih in tehniških znanostih za opis odnosov med količinami in sestavinami.
Kemijske formule nastanejo tako kot kratice – s krnitvijo besed, krne pa nato strnemo v formulo, npr. H2O (vodikov oksid, voda), NaCl (natrijev klorid). Pišemo jih brez okrajšavnih pik in jih ne pregibamo, izgovarjamo pa jih črkovalno (CO [cə̀ó in céó], H2O [há dvá ó]).
Matematične formule so v splošnem obrazci, ki povedo, kako izračunati neko količino ali vrednost (Ploščino kvadrata izračunamo po formuli p = a2.).
Ker formule uporabljamo predvsem v strokovnih besedilih, zanje velja, da jih pišemo skladno z dogovorno normo posameznih strok.