VELIKA IN MALA ZAČETNICA

Splošno

{1}

Raba velike in male začetnice je odvisna od položaja besede v povedi (prva beseda v povedi) in od značaja besede ali besedne zveze.

{2}

Z veliko začetnico pišemo lastna imena, tj. imena bitij (Ana, Ivana Orleanska, Luka Mihelič, Slovenec, Snežna kraljica, Švrk, Vlah) ter imena zemljepisnih (Bohinjsko jezero, Nova Gorica, Sava, Slovenija, Šmarje pri Jelšah, Triglav) in stvarnih danosti (Dnevnik, Hlapci, Osnovna šola Tržič, Slovenska slovnica, Zveza prijateljev mladine). Nekatera imena lahko ohranijo lastnoimenski status tudi skrajšana (Združeni narodi za Organizacija združenih narodov). Status lastnega imena pridobijo tudi nekatera nadomestna imena (Gospa za Marija, Prerok za Mohamed; Otok za Velika Britanija). Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike iz lastnih imen (Prešernov dan) ter neobvezno izraze posebnega razmerja in spoštovanja (Pišem Vam ..., Ekscelenca).

{3}

Z malo začetnico pišemo občna (tj. splošna vrstna) poimenovanja, ki zaznamujejo vrsto (dalmatinec), različne poklicne, vljudnostne in druge nazive oseb (doktorica, gospa, pater, baronica) ter poimenovanja posameznikov po jezikovni skupini in veri (kajkavec, katoličan) ali družbeni pripadnosti skupinam, nazorom, gibanjem (byronist, ekologist, nobelovec, uršulinka, wikipedistka). V nasprotju z veliko drugimi jeziki pišemo v slovenščini z malo začetnico tudi poimenovanja praznikov (razen lastnoimenskih sestavin v njih) ter poimenovanja posebnih dnevov, dnevov v tednu in mesecev (božič, dan Zemlje, pust, svečnica; četrtek, sobota; december, mali traven), zgodovinskih dogodkov (prva svetovna vojna, soška fronta, vatikanski koncil), iger (monopoli, tarok), umetnostnih in nazorskih smeri (impresionizem, protestantizem) ter nagrad, častnih nazivov in priznanj (ambasador znanosti, bafta, kresnik).

Velika začetnica

{4}

Z veliko začetnico pišemo

1. prvo besedo v povedi,

2. lastna imena,

3. izraze posebnega razmerja ali spoštovanja in

4. svojilne pridevnike iz lastnih imen.

Velika začetnica in poved

Prva beseda v povedi

{5}

Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili (piko, vprašajem, klicajem) ali ločili, ki so v vlogi končnega ločila (tremi pikami, pomišljajem):

Pot je vodila levo, torej proč od njega. Kaj pa zdaj? Poglej, poglej! Če se spustiva kakih deset metrov niže, mogoče najdeva prehod ... Vem, da nama bo uspelo.

E‑sporočila prebiram že pred zajtrkom. nasproti Pošljite nam povratno e‑sporočilo.

Doc. dr. Mojca Kranjc je zaposlena kot znanstvena sodelavka. nasproti Predavanja doc. dr. Mojce Kranjc danes odpadejo.

De Saussure je jezik obravnaval kot velikansko omrežje struktur. nasproti V članku predstavlja vpliv jezikoslovnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja.

O pisanju imen s predimki gl. poglavje »Imena s predimki« (III. Velika in mala začetnica).
{6}

Posebnosti

  • Malo začetnico na začetku povedi uporabljamo izjemoma, če se poved začne
  • a) s simbolom, oznako ali drugim dogovorjenim pisnim znamenjem (npr. pH; a, A), pri katerem je zapis tudi pomensko razlikovalen:
  • pH vrednost lahko zelo preprosto izmerimo z indikatorskimi lističi.
  • a je v fiziki oznaka za pospešek. nasproti A je v fiziki oznaka za delo.
  • b) z zaščitenim lastnim imenom (eDavki, iPod, zVem):
  • eDavki so spletni servis za elektronsko poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije.
Prva beseda v povedi brez končnega ločila
{7}

Z veliko začetnico pišemo besedilne enote, ki so povedi brez končnega ločila. To so

a) javni napisi in naslovi: Kajenje prepovedano, Obvoz, Tajništvo fakultete;

b) podpisi k slikovnemu gradivu in preglednicam ter naslovi v poljih oziroma glavi preglednic: Bakrorez neznanega avtorja, Grafikon 1: Razvoj osebnih rekordov na 1500 metrov;

c) navedbe akademskih naslovov pred imenom osebe na napisnih ploščicah in pred imenom avtorja ob naslovih člankov: Dr. Janez Novak, Mag. Vida Pirc;

č) pri pisemskem sporočanju glava dopisa, zadeva; naziv in naslov na pisemski ovojnici, npr. G./Gospod, Prof./Profesorica.

O pisanju pike pri tovrstnih besedilnih enotah gl. poglavje »Pika« (Ločila).
Velika začetnica znotraj povedi
{8}

Za dvopičjem z veliko začetnico pišemo

a) vedno začetek dobesednega navedka premega govora: Prijazno jo je opomnil: »Pohiti, sicer bova zamudila. Imaš plašč?«;

b) pogosto začetek citirane ali navedene povedi: Ivan Cankar je menda zapisal: Ali poznaš šalo o kravi, ki ni dajala mleka, zato ker je živela od samih štiriperesnih deteljic?;

c) začetek samostojnih ali večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico: Otroci so našteli različne vzklične povedi: Joj, kako boli! – Hitro pridi sem! – Takoj pospravi svojo sobo!

Gl. poglavje o premem govoru (Ločila).
{9}

Z veliko začetnico pišemo začetek navedene (citirane) povedi v okviru kake druge povedi: Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev. Citirano poved lahko natančneje zapišemo v narekovajih ali drugem slogu pisave: V geslu »En svet – ene sanje« se skriva želja po strpnosti.; Svoj govor je končal s pregovorom Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.

{10}

Z veliko začetnico pišemo prvo besedo vsake povedi v naštevalnem nizu v okviru druge povedi. Posamezne povedi ločujemo s podpičjem, redkeje z vejico, piko na tem mestu pa pogosto opuščamo: Pregovori Kdor laže, tudi krade; Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je se vsi začenjajo z oziralnimi zaimki.

Lastna imena

{11}

Med lastna imena uvrščamo

a) imena bitij, in sicer

  • osebna imena,
  • domišljijska imena,
  • religijska in mitološka imena,
  • prebivalska imena,
  • imena alegorično poosebljenih bitij,
  • živalska imena;

b) zemljepisna imena, in sicer

  • krajevna imena (imena samostojnih naselij ali krajev, tj. mest, vasi, zaselkov),
  • nekrajevna imena (imena vseh drugih zemljepisnih danosti, tj. imena celin, držav, delov zemeljskega površja, nebesnih teles ipd.);

c) stvarna imena, in sicer imena stvaritev, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, znamk, upravnih enot, naslove umetnostnih del ipd.

Imena bitij

{12}

Med imena bitij uvrščamo osebna, domišljijska, religijska, mitološka in prebivalska imena ter imena alegorično poosebljenih bitij in živalska imena.

Zgradba imen bitij
{13}

Zgradbeno so imena bitij

a) enodelna, in sicer enobesedna (Črtomir, Kekec, Primorka) ali večbesedna (Beneški Slovenec, Grdi raček, Mali princ, Sveti trije kralji);

b) dvodelna, in sicer dvobesedna (Jurij Dalmatin, Mojca Pokrajculja, Zemlja Mati) ali večbesedna (Alma Maksimiljana Karlin, Bina Štampe Žmavc, Stane Belak – Šrauf).

slogovne posebnosti
Enodelna večbesedna imena (Beneški Slovenec, Sokolje oko) ločimo od večdelnih (Ida Kravanja – Ita Rina, Jernej Kopitar), saj lahko v slednjih posamezne enote uporabljamo samostojno.
Osebna imena
{14}

Med osebna imena uvrščamo rojstna (krstna) imena in družinska imena oziroma priimke ter hišna imena; vzdevke, psevdonime, redovniška, skrivna in umetniška imena ter stalne pridevke, ki nadomeščajo priimke.

{15}

Osebna imena pišemo z veliko začetnico. Navadno imajo dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek (obojih je lahko tudi po več), npr. France Prešeren, Marica Nadlišek Bartol, Marija Lucija Stupica, Vojan Tihomir Arhar. Podobna so jim umetniška ali nadomestna imena, ki se uporabljajo namesto prvotnega imena in priimka: Ita Rina (namesto Ida Kravanja), Hipolit Novomeški (namesto Janez Adam Geiger), Mohamed Ali (namesto Cassius Marcellus Clay).

slogovne posebnosti
Domača in hišna imena ter priimke, pridobljene v zakonu, kot dodatke v posebnih besedilnih položajih uvaja pojasnjevalno določilo (po domače, rojen, rojena, poročena), pisano za vejico: Ljubka Šorli, poročena Bratuž, po domače Strojčeva; Pavlina Pajk, rojena Doljak; Stane Suhadolc, po domače Kovačev.
O zapisovanju ločil pri dvojnih priimkih gl. poglavje »Vezaj« (Ločila).
O zapisovanju vejice med imeni gl. poglavje »Vejica« (Ločila).
Psevdonimi in vzdevki
{16}

Psevdonimi (umetniška, redovniška in skrivna imena) in vzdevki (Aleksandrov, Carniolus, Kajuh, Noordung) se uporabljajo ali sami (Nostradamus, Prežihov Voranc) ali za prvotnim imenom (Jacobus Gallus Carniolus, Herman Potočnik Noordung), od katerega jih kdaj loči tudi nestični pomišljaj: Josip Murn – Aleksandrov, Karel Destovnik – Kajuh.

slogovne posebnosti
Pomišljaj pred psevdonimom ali vzdevkom pogosto tudi izpuščamo, odvisno od ustaljene rabe pri konkretnem imenu: Josip Murn – Aleksandrov, Jacobus Gallus Carniolus.
O zapisovanju ločil med deli imena gl. poglavje »Pomišljaj« (Ločila).
{17}

Posebnosti

  1. 1. Večbesedne vzdevke in psevdonime, ki opisujejo lastnosti oseb, pišemo z malo začetnico: goriški slavček (namesto Simon Gregorčič), puščavska lisica (namesto Erwin Rommel), železna lady (namesto Margaret Thatcher). Če je v takem poimenovanju lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: doktor Fig (namesto France Prešeren), mati Terezija (namesto Anjezë Gonxhe Bojaxhiu).
  2. 2. Pri nekaterih zgodovinskih osebnostih je vzdevek sčasoma postal lastno ime: Črna kraljica (namesto Barbara Celjska), Janez Dobri (namesto papež Janez XXIII.), Sončni kralj (namesto Ludvik XIV.).
    slogovne posebnosti
    Vzdevki, s katerimi so opisane lastnosti oseb, zlasti v aktualnem političnem življenju, so navadno priložnostni: kanadski Kennedy (namesto Justin Trudeau), teflonski Tony (namesto Tony Blair). Lahko se nanašajo tudi na več oseb: leteči Kranjec.
    O zapisovanju ločil med deli osebnega imena gl. poglavje »Pomišljaj« (Ločila).
Zgodovinska imena s stalnimi pridevki
{18}

Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih, po kateri izmed značilnosti oziroma posebnosti ali po zaporedju: Hema Krška, Herman Celjski, Ivana Orleanska, Nikolaj Kuzanski; Friderik Rdečebradec, Karel Veliki, Magnus Zakonodajalec; Henrik Osmi (pogosteje Henrik VIII.). Pišemo jih z veliko začetnico.

{19}

Če se stalni pridevek začne s predlogom, z veliko začetnico pišemo le predlog: Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele.

{20}

Posebnost

Predlogi iz, od, z/s se pišejo z malo začetnico, kadar v vlogi stalnega pridevka ob osebnem imenu nastopa zveza predloga in zemljepisnega lastnega imena: Andrej iz Loke, Apolonij z Rodosa, Demetrij s Hvara, Nikolaj iz Kuze, Janez od Križa.

O zapisovanju stalnih pridevkov zgodovinskih osebnosti s številkami gl. tudi poglavje »Rimske števke« (I. Pisna znamenja).
O pisanju nazivov za plemiško in rodovno pripadnost (plemeniti, baron, starejši ...) ob imenu gl. poglavje »Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti« (III. Velika in mala začetnica).
Imena s predimki
{21}

Tuje predložne in podobne dele priimka (tj. predimke) pišemo kot v izvirnih jezikih: dada Vinci; deBaudouin de Courtenay; DeDe Amicis; dosdos Santos; DosDos Passos; LaLa Fayette; vanvan Dyck; VanVan Allen; vonvon Grünigen. Enako velja za predimke, pisane stično s priimkom: d’Prévost d’Exiles; D’D’Annunzio; MacMacDowell; McMcDonald.

{22}

Pri prečrkovanju imen iz jezikov, ki ne poznajo razlikovanja med velikimi in malimi črkami, predimke pišemo z malo začetnico: Abu Firas al Hamdani, Kakinomoto no Hitomaro.

{23}

Posebnost

Predimek, ki je sicer pisan z malo začetnico, na začetku povedi ali besedilne enote pišemo z veliko začetnico: da VinciDa Vinci je naredil znanstveno študijo o svetlobi in senci v naravi.

O posebnostih rabe začetnice pri imenih s predimki gl. poglavje »Prva beseda v povedi« (III. Velika in mala začetnica).
Zaporedje imen in razvrščanje v abecednih seznamih
{24}

V zvezi imena in priimka je ustrezno zaporedje ime – priimek: Ivan Tavčar, Ana Tekavec, roj. Požar.

{25}

V abecednih seznamih pišemo priimek z vmesno vejico pred imenom: Tavčar, Ivan.

{26}

Pri razvrščanju priimkov s predimki upoštevamo začetnico predimka, če je ta predimek neločljiva sestavina priimka ali če je zapisan z veliko začetnico: Dos Passos, John; La Fontaine, Jean de; van Gogh, Vincent; Beethoven, Ludwig van.

slogovne posebnosti
Na to, ali je predimek sestavina priimka, vpliva ustaljenost v rabi: kadar svojilni pridevnik vsebuje stalni predimek, pri abecednem razvrščanju upoštevamo tudi tega. Npr. iz imena Jean de La Fontaine tvorimo svojilni pridevnik La Fontainove (basni), zato v seznamih ime navajamo kot La Fontaine, Jean de.
O zapisovanju ločil med deli ali deloma imena gl. poglavje »Vejica« (Ločila).
Domišljijska imena
{27}

Domišljijska imena so imena pravljičnih (poosebljenih) bitij, ki jih pišemo tako, kot so jih zapisali avtorji ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni.

{28}

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Lupinica, Pedenjped, Pepelka, Sapramiška, Zvitorepec;

b) prvo sestavino večbesednih imen: Mali princ, Orlovo pero, Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Martin Krpan, Miki Miška, Peter Pan, Pika Nogavička, Piki Jakob.

{29}

Posebnost

V stalnih besednih zvezah, pri katerih je jedro občno poimenovanje, pišemo z veliko le imensko sestavino: krojaček Hlaček, maček Muri, medvedek Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka, sovica Oka.

slogovne posebnosti
Če domišljijsko ime nastopa kot naslov literarne stvaritve, predstave, filma ipd., ga pišemo z veliko začetnico: lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo.
Religijska in mitološka imena
{30}

Med religijska in mitološka imena uvrščamo imena bogov in boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij.

{31}

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Alah, Bog, Dika, Kiklop, Kurent, Lilit, Lucifer, Repoštev, Sfinga, Zevs; Azi, Dioskurja, Erinije, Furije, Giganti, Titanide;

b) prvo sestavino večbesednih enodelnih imen: Sveti duh, Sveta trojica, Sveti trije kralji; Veliki duh, Zlata baba;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Bog Oče, Bog Sin, Devica Marija, Jezus Kristus; Ana Perena, Palada Atena, Zevs Soter;

č) prvo sestavino stalnih (ali razlikovalnih) pridevkov ob imenih: Karmelska Mati Božja, Marija Pomagaj, Marija Zavetnica s plaščem, Marija Zdravje bolnikov, Sveti duh Tolažnik.

{32}

Posebnosti

  1. 1. V stalnih besednih zvezah, v katerih je na prvem mestu vrstno poimenovanje kot jedro zveze, pišemo z veliko začetnico le imensko sestavino: evangelist Janez, nadangel Mihael, prerok Izaija, sveta Ana; riba Faronika, velikan Gorjan.
  2. 2. Pri nekaterih mitologiziranih bitjih izjemoma, zaradi neustaljenosti v rabi, pišemo občno poimenovanje z veliko ali malo začetnico: dedek/Dedek Mraz, kralj/Kralj Matjaž, kraljevič/Kraljevič Marko; lepa/Lepa Vida, zeleni/Zeleni Jurij.
  3. 3. Z malo ali veliko začetnico pišemo religijska imena v medmetni rabi: hvala bogu/Bogu.
  4. 4. Z malo pisana poimenovanja angelov, božanskih in mitoloških bitij so vrstna: angel, bogboginja, kerub, satan, seraf; gorgona, harpija, rojenica, sfinga, vila, žalik žena.
    slogovne posebnosti
    V teoloških in bogoslužnih besedilih je pri nekaterih imenih z veliko začetnico pogosto zapisana tudi neprva občna sestavina: Sveti Duh, Sveta Trojica.
    O prekrivnosti religijskih imen in poimenovanj tipa Bogbog gl. poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (III. Velika in mala začetnica).
Nadomestna (simbolna) religijska imena
{33}

Z veliko začetnico pišemo nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen: Brezmadežna, Mati Božja; Gospod, Vsemogočni (Bog); Jagnje Božje, Odrešenik, Zveličar (Kristus); Prerok (Mohamed); Skušnjavec (Lucifer). Neprve občnoimenske sestavine pišemo z malo začetnico: Mati dobrega svéta (Marija), Tolažnica žalostnih (Marija).

Prebivalska imena
{34}

Med prebivalska imena uvrščamo imena pripadnikov narodov, delov narodov in narodnosti, držav ali ljudstev in staroselcev (SlovenecSlovenka, TamilecTamilka; SlovanSlovanka; JužnoafričanJužnoafričanka; AboriginAboriginka, BaskBaskinja), prebivalcev naselij, pokrajin in celin (NovomeščanNovomeščanka, TržačanTržačanka; KorošecKorošica; AzijecAzijka, EvropejecEvropejka) ter prebivalcev planetov (ZemljanZemljanka), tudi umišljenih prebivalcev (MarsovecMarsovka, VogonVogonka).

{35}

Z veliko začetnico pišemo

a) enobesedna prebivalska imena: CeljanCeljanka (< Celje), IžanecIžanka (< Ig); BricBrika (< Goriška brda), ČrnjanČrnjanka (< Črna na Koroškem), JurjevčanJurjevčanka (< Sveti Jurij), SevernoameričanSevernoameričanka (< Severna Amerika);

b) obe sestavini večbesednih prebivalskih imen, zapisanih z velikimi začetnicami, če sta tvorjeni iz večbesednega zemljepisnega imena (Beneški Slovenec ‘prebivalec Beneške Slovenije’; Južna Korejka ‘prebivalka Južne Koreje’) ali se nanašata na večbesedno ime ljudstva (Lužiški Srbi ‘narod v vzhodni Nemčiji v Spodnji in Zgornji Lužici’, Vzhodna Gotinja ‘pripadnica germanskega ljudstva’).

{36}

Posebnosti

  1. 1. Izraz marsovec v pomenu ‘bitje z drugega planeta’ ali ‘vesoljec’ ter izraz zemljan v pomenu ‘človek’ pišemo z malo začetnico.
  2. 2. Z malo začetnico pišemo časovne, zemljepisne in druge pridevke pred imeni narodov, ki imajo le razlikovalno (orientacijsko) vlogo in niso sestavina podstavnih (zemljepisnih) imen: stari Slovani, stari Grki; koroški/tržaški/porabski Slovenci, zahodni/južni/vzhodni Slovani; prvotni Slovani. Če pa iz takega večbesednega poimenovanja tvorimo enobesedno ime, veliko začetnico z lastnega imena prenesemo na začetek: Praslovani (< prvotni Slovani), Istroromani (< istrski Romani).
    slogovne posebnosti
    Z veliko začetnico pisana imena pripadnikov narodov (JudJudinja, BantujecBantujka) imajo lahko tudi enakozvočnice v poimenovanjih pripadnikov verskih (judjudinja) oziroma jezikovnih skupin (bantujecbantujka). Pri rabi v besedilu upoštevamo pomen oziroma sobesedilo: Večina Judov v Izraelu so Judje le po izvoru in ne tudi po verskem prepričanju.Jeruzalem je mesto, ki si ga delijo kristjani, judje in muslimani.
{37}

Kadar iz večbesednih imen težko tvorimo enobesedna prebivalska imena, uporabljamo opisna (prebivalec/prebivalka Apeninskega polotoka), ki so pogosto natančnejša od tvorjenih in jih je mogoče narediti iz vseh tipov imen: prebivalec/prebivalka Bele krajine (Belokranjec ali Belokranjka/Belokranjica), prebivalec/prebivalka Loke pri Framu (Ločan ali Ločanka), prebivalec/prebivalka Črne na Koroškem (Črnjan ali Črnjanka).

O tvorbi prebivalskih imen za moški in ženski spol gl. poglavje »Tvorba prebivalskih imen« (Slovnični oris za pravopis).
{38}

Kadar prebivalsko ime (Slovenec, Ljubljančan) nastopa v tvorjenki s predpono, npr. ne‑, so‑, se velika začetnica z lastnega imena prenese na začetek tvorjenke: Neslovenec, Soljubljančan.

slogovne posebnosti
Raba imenskih sestavljenk je omejena na posebne položaje, npr. na imena v naštevalnem nizu ali v prirednih zvezah z drugimi lastnimi imeni: Besedilo obravnava kulturni stik Slovencev in Neslovencev.
Nadomestna (simbolna) imena za skupine prebivalcev
{39}

Imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, pišemo z veliko začetnico: Janez ‘Kranjec’, ‘Slovenec’; Lah ‘Italijan’ – Lahinja ‘Italijanka’; Jenki ‘Američan’ – Jenkijevka ‘Američanka’, Šiptar ‘Albanec’ – Šiptarka ‘Albanka’; Švab ‘Nemec’ – Švabinja ‘Nemka’.

{40}

Posebnost

Z malo začetnico pišemo pogosto slabšalna sopomenska nadomestna poimenovanja, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti skupin prebivalcev, npr. naroda, kraja ali pokrajine (jodlar ‘Avstrijec’; makaronar, polentar ‘Italijan’; žabar ‘Ljubljančan, Francoz’), ali z njimi označujemo vedênje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’).

Imena alegorično poosebljenih bitij
{41}

Alegorična imena, ki nastanejo s poosebitvijo, pišemo z veliko začetnico: Dobrota, Jaz, Ljubezen, Luč, Narava, Nič, Poezija, Sreča, Smrt, Svoboda, Zlo (npr. V zgodbi je izvedel, da bo še isto noč ponj prišla Smrt.).

Živalska imena
{42}

Živalska imena (Bela, Črni blisk, Luca, Koki, Mika, Muki, Sivka, Sultan, Švrk) pišemo po enakih pravilih kot osebna imena.

Frazeološka in prenesena raba imen bitij
{43}

Kadar so imena bitij sestavine frazeoloških enot, načeloma ohranjajo veliko začetnico, npr. hoditi od Poncija do Pilata ‘(neuspešno) urejati kaj na različnih koncih’, sprememba iz Savla v Pavla ‘spremeniti se v pozitivnem smislu’, kaditi kot Turek ‘zelo kaditi’, delati se Francoza ‘kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’.

{44}

Veliko začetnico pišemo, kadar z osebnim imenom poimenujemo splošno znano stvaritev te osebe, npr.: Ali nihče ne bere Cankarja? ‘Cankarjevih del’, Linhartu je slovenska Talija za njegovi komediji hvaležna še danes. ‘slovensko gledališče’, Živi v vili, v kateri na steni visita Picasso in Matisse. ‘Picassova in Matissova slika’.

{45}

Pri nekaterih priimkih iz sodobnega časa se uveljavlja mala začetnica pri prenosu značilne lastnosti prvotno imenovane osebe (zlasti v množini): V Gimnastičnem centru Ljubljana bodo vzgajali nove cerarje, pegane in petkovške. ‘vrhunske telovadce’.

{46}

Posebnost

Kadar se je povezava med človekom (avtorjem, izumiteljem, odkriteljem) in poimenovanim že izgubila, uporabimo malo začetnico, zapis pa pogosto, zlasti v žargonu, tudi pisno podomačimo: Četrtina anketirancev vozi dizla. ‘avtomobil z Dieslovim motorjem’.

Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj
{47}

Razlikujemo med lastnimi imeni bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico, in z malo pisanimi enakozvočnimi občnimi poimenovanji, ki so posledica

a) pomenskega prenosa: Abraham (oseba) – abraham ‘petdesetletnik’; Eros ‘rimski bog ljubezni’ – eros ‘ljubezen’; Furije ‘rimske boginje jeze’ – furija ‘vihrav človek’; Goljat (oseba) – goljat ‘velik in močan človek’; Kiklop ‘bajeslovni enooki velikan’ – kiklop ‘velik človek’;

b) enakega besedotvornega vzorca oziroma poenobesedenja: Dalmatinec (prebivalec) – dalmatinec (pes); Kubanka (prebivalka) – kubanka (cigara); Mariborčan (prebivalec) – mariborčan (vlak);

c) dogovorne odločitve (npr. v strokah): Axel (priimek) – aksel (drsalna prvina); Bert (moško ime) – bert (nagrada); Pegan (priimek) – pegan (telovadna prvina); Tesla (priimek) – tesla (merska enota).

O spremembah pri pisanju začetnice zaradi pomenskih prenosov gl. poglavje »Frazeološka in prenesena raba imen bitij« (III. Velika in mala začetnica).

Zemljepisna imena

{48}

Zemljepisna imena delimo na dve skupini:

a) krajevna (naselbinska), in sicer imena samostojnih naselij ali krajev (mest, vasi, zaselkov);

b) nekrajevna (nenaselbinska), tj. vsa druga zemljepisna imena.

{49}

Med nekrajevna imena uvrščamo imena:

  • ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov, mestnih četrti, stanovanjskih sosesk,
  • držav in njihovih enot (npr. imena zveznih držav),
  • regij, dežel in upravnih pokrajin,
  • celin in naravnih pokrajin, tj. gozdov, step, puščav,
  • tekočih in stoječih voda, ledenikov, prelivov, morskih tokov,
  • otokov in otočij, polotokov, rtov, obal, ožin,
  • gora, gorovij, hribovij, gričevij, vzpetin, planot, dolin, prelazov in kraških pojavov (jam, ravnikov, polj, vrtač),
  • kopenskih in podvodnih reliefnih oblik, plošč, prelomnic, jarkov ipd.,
  • nebesnih teles, pojavov na bližnjih planetih, ozvezdij in galaksij,
  • zavarovanih območij oziroma naravnih in kulturnih znamenitosti, tj. narodnih, regijskih in krajinskih parkov, naravnih rezervatov in naravnih spomenikov,
  • različnih samostojnih objektov, pokopališč, avtobusnih in železniških postajališč, letališč, pristanišč, prireditvenih prostorov, zabaviščnih parkov,
  • prometnic, železnic, mostov, predorov, viaduktov, plinovodov, naftovodov,
  • športno‑rekreacijskih, turističnih in učnih poti.
Zgradba zemljepisnih imen
{50}

Zgradbeno so zemljepisna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Ljubljana, Pohorje, Zelenci, Zemlja) ali večbesedna (Rimski zid (v Ljubljani), Saharski Atlas, Severna Amerika, Spodnja Šiška, Šmarje pri Jelšah), tudi predložna (Na Produ, V Hudih hlevih);

b) dvodelna ali večdelna, in sicer podredna (Ljubljana Bežigrad, Sava Dolinka) in priredna (Bosna in Hercegovina), pisana tudi z vezajem (Ljutomersko‑Ormoške gorice ‘Ljutomerske in Ormoške gorice’);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Šmarje – Sap, Hrastje – Mota.

{51}

Posebnosti

  1. 1. Dvojna imena sklanjamo v obeh sestavinah: Gorenja Vas – Reteče, mest. ed. v Gorenji Vasi – Retečah; Šmarje – Sap, mest. ed. v Šmarju – Sapu.
  2. 2. S pomišljajem v dvojnih imenih pišemo tudi zemljepisno neenaki sestavini, npr. Gozd – Martuljek ‘Gozd ob (potoku) Martuljku’; Pri Cerkvi – Struge ‘Pri Cerkvi v Strugah’.
    O pisanju ločil v zemljepisnih imenih gl. poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).
    O sklanjanju dvojnih zemljepisnih imen gl. poglavje »Sklanjanje samostalniških zvez« (Slovnični oris za pravopis).
Pisanje krajevnih imen
{52}

Z veliko začetnico pišemo vse sestavine krajevnih imen (mest, vasi in zaselkov), razen neprvih predlogov: Mojstrana, Podnanos; Dolenje Selce, Dolenjske Toplice, Gorenja Vas, Novo Mesto, Opatje Selo, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ruperč Vrh, Sovinja Peč, Spodnje Kraše, Večje Brdo; Ravne na Koroškem, Stari Trg pri Ložu.

{53}

Posebnost

Kadar ob krajevnem imenu (Gradišče, Lovrenc, Sveti Duh, Zavrh) v vlogi identifikacijskega določila nastopa nekrajevno ime, ki ga uvaja predlog, je to zapisano po pravilih za nekrajevna imena: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Lovrenc na Dravskem polju, Sveti Duh na Ostrem vrhu.

O pisanju nekrajevnih imen gl. poglavje »Pisanje nekrajevnih imen«.
{54}

Predložna krajevna imena, tj. imena, ki se začenjajo s predlogom, pišemo v vseh enotah z veliko začetnico: Na Logu, V Zideh, Za Vodo.

slogovne posebnosti

Predložna imena imajo v nekaterih skladenjskih zvezah različno obliko.

a) Če jih uporabljamo z občnim (oz. vrstnim) poimenovanjem pred seboj, se ne spremenijo: Prihajam iz vasi V Zideh.

b) Če jih uporabljamo samostojno, predložni del postane del sobesedila in kot ime nastopa le nepredložni del: Prihajam iz Zidov.

c) Le dogovorno (če je taka uradna raba) sta predložni in nepredložni del lahko združena v eno besedo: Prihajam iz Zavode.

O sklanjanju predložnih zemljepisnih imen gl. poglavje »Sklanjanje samostalniških zvez« (Slovnični oris za pravopis).
Pisanje nekrajevnih imen
{55}

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino nekrajevnih imen (Avstralija, Drava, Gostosevci), začetnica drugih sestavin se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo pišemo z malo začetnico: Bližnji vzhod, Cerkniško jezero, Slonokoščena obala;

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Dolnja Lužica, Julijske Alpe, Južna Amerika, Ljubljana Črnuče, Visoke Tatre.

{56}

Večbesedna zemljepisna imena z začetnim občnim poimenovanjem in prilastkom v rodilniku (Dežela Franca Jožefa, Letališče Edvarda Rusjana, Reka svetega Lovrenca, Rt dobrega upanja) ločimo od opisnih poimenovanj, pri katerih začetnemu (razlikovalnemu) občnemu poimenovanju sledi določilo v imenovalniku, ki izraža pomen ‘z imenom’: dežela Furlanija – Julijska krajina, grad Brežice, hrib Sveti Peter nad Begunjami, otok Krk, planina Zajamniki, planina Zgornja Dolga njiva, predor Sveti Rok, prelaz Sveti Bernard, rt Horn, slap Savica.

{57}

Posebnosti

  1. 1. V vlogi razlikovalnega določila pred imenom so tudi pridevniki, npr. slovenska Istra, severna Primorska, avstrijska Koroška, ki so del imena le, če gre za uradna poimenovanja geografskih enot: Beneška Slovenija.
  2. 2. V opisnih poimenovanjih sakralnih zgradb, ki so sestavljena iz občne besede (bazilika, cerkev, kapela katedrala, stolnica) in prilastka v rodilniku, z veliko začetnico pišemo le lastno ime osebe, ki ji je zgradba posvečena: bazilika svetega Petra, stolnica sv. Nikolaja. Kadar občno poimenovanje zgradbe izpustimo, prvo sestavino imena pišemo z veliko začetnico: maša pri Svetem Petru v Rimu, pri Sv. Nikolaju.
Predložna imena in predlogi v nekrajevnih imenih
{58}

V predložnih nekrajevnih imenih pišemo prvi predlog in prvo popredložno sestavino z veliko začetnico: Pod Goro, Pod Hrasti (ulica), Pri Starem hlevu, Za Šijo (v Bovcu), Za Trnjem.

slogovne posebnosti
Imena, pri katerih je predlog zgolj del imena, ne pa prva sestavina, niso predložna, npr. Ledenik pod Skuto.
Pisanje neprve sestavine nekrajevnih imen
Velika začetnica
{59}

V večbesednih nekrajevnih imenih neprvo sestavino pišemo z veliko začetnico le,

a) če ta nastopa tudi kot samostojno lastno ime: Ekvatorialna Gvineja, Frankovska Jura, Julijske Alpe, Južna Amerika, Mala Bahamska plitvina (ena od Bahamskih plitvin), Nizke Tatre, Severna Irska, Španska Sahara, Zgornje Kriško jezero (del Kriških jezer);

b) v priredni zvezi dveh enakovrednih lastnih imen: Kamniško‑Savinjske Alpe ‘Kamniške Alpe in Savinjske Alpe’; Radgonsko‑Kapelske gorice ‘Radgonske gorice in Kapelske gorice’;

c) v podredni zvezi dveh lastnih imen: Ljubljana Bežigrad, Celje Center.

{60}

Posebnosti

  1. 1. V priredni zvezi sta najpogosteje povezani dve že obstoječi imeni, ki ohranita zapis z veliko začetnico (Krško‑Brežiško polje, Šarsko‑Pindsko gorstvo, Vitanjsko‑Konjiške Karavanke). Če novo ime nastane šele s povezavo, je z veliko začetnico pisana le prva sestavina: Donavsko‑črnomorski prekop ‘prekop med Donavo in Črnim morjem’; Volško‑baltska plovna pot ‘plovna pot med Volgo in Baltikom’.
  2. 2. Od podredne zveze dveh imen razlikujemo položaj, ko ob imenu (zlasti na prometnih tablah) nastopa občno poimenovanje (Ljubljana center, Maribor vzhod), ki označuje le mestno središče ali del mesta.
    slogovne posebnosti
    Uradna oblika imena (npr. Žička kartuzija, Tivoli) ima pogosto tudi opisne ali neuradne različice, ki so pisane z malo začetnico, morebitna lastna imena v njih pa z veliko začetnico: kartuzija Žiče, tivolski park.
    O pravilih za prevzemanje nekrajevnih imen gl. poglavje »Prevzemanje zemljepisnih imen« (IV. Prevzete besede in besedne zveze).
Mala začetnica
{61}

V večbesednih nekrajevnih imenih z malo začetnico pišemo občna poimenovanja, ki so

a) geografski, planinski, urbanistični in geološki izrazi (npr. cesta, brda, dolina, gora, jama, koliševka, komet, log, morje, most, naselje, ocean, prekop, puščava, smer, soline, trg, vrata, vzhod; ledena polica, narodni park, severna stena, vinska pot, ožina): Rimska cesta, Goriška brda, Vipavska dolina, Šmarna gora, Škocjanske jame, Unška koliševka, Halleyjev komet, Spodnji log, Sredozemsko morje, Zmajski most, Dečkovo naselje, Tihi ocean, Panamski prekop, Nubijska puščava, Slovenska smer (plezalna smer), Sečoveljske soline, Kongresni trg, Otrantska vrata, Postonjska vrata, Daljni vzhod; Ameryjeva ledena polica, Triglavski narodni park, Triglavska severna stena, Rogaška vinska pot, Panamska zemeljska ožina;

b) upravno‑politični izrazi (država, federacija, kraljevina, republika): Združene države Amerike, Ruska federacija, Hašemitska kraljevina Jordanija (uradno polno ime), Dominikanska republika;

c) splošni izrazi (npr. baba, dvor, gaj, grad, kostanj, križ, lovec, medved, pisker, poldne, prst, razstavišče, sončava, tok, trikotnik, trta, vihar, voz, zatok; stara pravda): Divje babe, Bavarski dvor, Mozirski gaj, Predjamski grad, Gašperjev kostanj (v Radečah), Dovški križ, Kamniti lovec, Mali medved, Stari pisker, Trupejevo poldne, Črna prst, Gospodarsko razstavišče, Viška sončava, Zalivski tok, Severni tok (plinovod), Bermudski trikotnik, Stara trta (v Mariboru), Morje viharjev (na Luni), Veliki voz, Škocjanski zatok; Ulica stare pravde;

č) predlogi in vezniki: Cesta v Mestni log, Jama v kamnolomu (jama); Bosna in Hercegovina, Sveti Krištof in Nevis.

O geografskih planinskih, urbanističnih in geoloških izrazih, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih in so pisani z malo začetnico, gl. prilogo »Neprve sestavine zemljepisnih imen«.
{62}

Posebnosti

  1. 1. Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Rokav), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Stog, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Malo Kladivo, Veliko Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik. Ime se ohranja tudi v imenu planote Kočevski Rog.
  2. 2. Pri nekaterih imenih gorovij prihaja do navideznega prekrivanja vrstnega poimenovanja in lastnoimenske sestavine, npr. dolomiti (kamnina) v Polhograjski dolomiti (strokovno Polhograjsko hribovje) nasproti Dolomiti (pogorje). Ime Dolomiti je uporabljeno tudi za Dolomitom podoben del Karnijskih Alp v Furlaniji (Furlanski Dolomiti) in del Alp na Tirolskem (Lienški Dolomiti).
    slogovne posebnosti
    Nekatera nekrajevna imena se prekrivajo s krajevnimi. Pišemo jih različno, odvisno od tega, v katero skupino se uvrščajo: Bukov vrh (vzpetina) – Bukov Vrh (naselje); Črni potok (voda) – Črni Potok (naselje); Logarska dolina (dolina) – Logarska Dolina (naselje); Stari trg (mestni trg v Ljubljani) – Stari Trg (naselje).
    slogovne posebnosti
    Imena držav so standardizirana in njihova raba je obvezujoča. Med standardiziranimi imeni držav ločimo uradna kratka imena (Ruska federacija, Saudova Arabija, Slovenija, Švica, Združene države) in uradna polna oziroma dolga imena (Ruska federacija, Kraljevina Saudova Arabija, Republika Slovenija, Švicarska konfederacija, Združene države Amerike). Poznamo tudi neuradna kratka imena (Amerika, Rusija).
Skupine nekrajevnih imen s posebnostmi
Imena infrastrukturnih in drugih objektov
{63}

Po pravilih za nekrajevna imena pišemo imena cest, železnic, mostov, naftovodov in plinovodov, pristanišč, prireditvenih prostorov, objektov, mestnih parkov ipd., kot so: Ilirika, Keltika, Slovenika; Bohinjska železnica, Južna železnica, Transsibirska železnica; Koroški most, Zmajski most; Južni tok; Gospodarsko razstavišče; Baltski kolodvor; Argentinski park, Magdalenski park.

{64}

Posebnosti

  1. 1. Ceste poimenujemo tudi z mednarodno dogovorjenimi simboli (hitra cesta H1), z dvema krajnima točkama, med katerima pišemo stični pomišljaj v pomenu ‘od – do’ (hitra cesta Razdrto–Vipava), ali jih poimenujemo opisno (hitra cesta od Razdrtega do Vipave).
  2. 2. Od uradnih imen ločujemo opisna poimenovanja (cest, železniških prog, predorov, mostov) tipa dolenjska avtocesta, gorenjska avtocesta, štajerska avtocesta, pomurska hitra cesta; gorenjska železnica; karavanški predor; savski most.
  3. 3. Kadar je večbesedno ime ceste oziroma ulice enakozvočno z večbesednim krajevnim lastnim imenom, se velike začetnice v njem izjemoma ohranjajo: Rodil se je na domačiji pri Prežihu, zdaj Preški Vrh 12.
    slogovne posebnosti
    Iz opisnih poimenovanj cest pogosto nastanejo enobesedni skrajšani izrazi, ki so neformalnega, pogosto le pogovornega značaja (dolenjka, gorenjka, primorka, štajerka) in jih pišemo z malo začetnico.
    slogovne posebnosti
    Imena poslopij in drugih samostojnih objektov (Stari pisker, Navje, Nebotičnik, Zmajski most, Žale) se kot kategorija prekrivajo s stvarnimi imeni, zlasti z arhitekturnimi stvaritvami, npr. Križanke, Sikstinska kapela.
    O pisanju zveze črk in števk gl. poglavje »Zapis zveze črk, števk in ločil« (I. Pisna znamenja).
Imena nebesnih teles
{65}

Imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja, pa z malo: Jupiter, Venera, Zemlja; Io, Kalisto, Luna; Antares, Arkturus, Rigel, Severnica, Sonce; Dvojčka, Orion, Škorpijon, Mali voz, Veliki medved; Andromeda, Kentaver A, Rimska cesta ali Mlečna cesta, Mali Magellanov oblak, Krajevna skupina.

{66}

Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Dvojčka) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, npr. Spomladi, v času setve, je Sonce v Biku.

{67}

Posebnosti

  1. 1. Z malo začetnico (luna, sonce, večernica) pišemo imena nebesnih teles, kadar z njimi zaznamujemo le del vsakdana oziroma obdajajoče nas stvarnosti: Izza oblaka je pogledala luna.; Takoj ko je zašlo sonce, so se pokazale tudi zvezde.; Tik nad hribom je migljala večernica. V frazeoloških enotah je raba različna, npr. Trka ga luna ‘govori, ravna nespametno’, Gleda ga, kot da je padel z Marsa ‘gleda ga kot nekaj nenavadnega’.
  2. 2. Malo začetnico uporabimo, če je ime ozvezdja uporabljeno za opredelitev osebe: Po horoskopu je bik.
Zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena
{68}

Po pravilih za zemljepisna imena pišemo tudi zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena, in sicer

a) krajevna imena: Marija Čreta (danes Čreta), Stojno Selo (danes Sv. Florijan), Sv. Jakob ob Savi (danes Šentjakob); Blatni Dol, Butale, Goga, Vrh pri Sveti Trojici;

b) nekrajevna imena: Avstro‑Ogrska, Beneška republika, Dravska banovina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Vojvodina Kranjska; Mordor, Srednji svet, Stiks, Šajerska, Tartar, Železni otoki.

{69}

Posebnost

Od imen državnih tvorb ločujemo vrstna ali neuradna poimenovanja, ki jih pišemo z malo začetnico: britanski imperij, habsburško cesarstvo.

slogovne posebnosti
Nekatera slovenska zgodovinska zemljepisna imena so arhaična in danes stilno zaznamovana. Pri teh uporabljamo sodobnejše, praviloma izvirne imenske različice: Draždani (danes Dresden), Inomost (danes Innsbruck), Jakin (danes Ancona), Kelmorajn (danes Köln), Lipsko (danes Leipzig), Monakovo (danes München), Solnograd (danes Salzburg).
Skrajšana zemljepisna imena
{70}

Nekatera nekrajevna zemljepisna imena pogosto uporabljamo kar skrajšana: Barje (< Ljubljansko barje), Brda (< Goriška brda). Pišemo jih z veliko začetnico (Brda, Barje), če je razumevanje teh imen nedvoumno za širši krog bralcev.

{71}

V skrajšani obliki pod vplivom izvornih oblik uporabljamo tudi imena nekaterih držav: Združene države (< Združene države Amerike), Združeno kraljestvo (< Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).

slogovne posebnosti
Priložnostno krajšanje krajevnih imen, npr. zaradi gospodarnosti v besedilu, je omejeno le na lokalno rabo, npr. Sobota (< Murska Sobota), Loka (< Škofja Loka).
slogovne posebnosti
Poleg skrajšanih imen poznamo tudi poenobesedena imena, ki so nastala iz večbesednih strokovnih imen: Atlantik (< Atlantski ocean), Baleari (< Balearski otoki), Baltik (< Baltsko morje), Bajkal (< Bajkalsko jezero).
Nadomestna (simbolna) zemljepisna imena
{72}

Namesto zemljepisnih imen redko uporabljamo v širši skupnosti uveljavljena nadomestna lastna imena: Obala (< Slovensko primorje), Otok (< Velika Britanija). Pišemo jih z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen.

Frazeološka in prenesena raba zemljepisnih imen
{73}

Zemljepisna imena v frazeoloških enotah načeloma ohranjajo veliko začetnico: odkriti Ameriko ‘odkriti kaj novega ali že odkritega’; Indija Koromandija ‘dežela obilja’; oditi v Rim ‘roditi’.

{74}

Posebnosti

  1. 1. Če zemljepisno ime v frazemu dobi tudi drug pomen, npr. rubikon ‘meja, mejnik’, je mogoče uporabiti veliko ali malo začetnico: prestopiti Rubikon/rubikon ‘storiti odločilno dejanje’.
  2. 2. Frazeološka nadomestna poimenovanja krajevnih in nekrajevnih imen so neuradna, pogosto priložnostno tvorjena ali opisna in jih pišemo z malo začetnico: cesarsko mesto ‘Dunaj’, večno mesto ‘Rim’, dežela vzhajajočega sonca ‘Japonska’, dežela tisočerih jezer ‘Finska’; črna celina ‘Afrika’, stara celina ‘Evropa’, streha sveta ‘Tibet’. Lastnoimenske sestavine v teh poimenovanjih ohranjajo veliko začetnico, npr. drugi Rim ‘Carigrad’, tretji Rim ‘Moskva’, severne Benetke ‘Stockholm’, ‘Amsterdam’, ‘Sankt Peterburg’.
Prekrivnost zemljepisnih lastnih imen in občnih poimenovanj
{75}

Razlikujemo med poimenovanji stavb, ki so pisana z malo začetnico, in iz njih nastalimi lastnimi imeni za samostojne zgradbe, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. magistrat, rotovž ‘mestna hiša’ – Magistrat (mestna hiša v Ljubljani), Rotovž (mestna hiša v Mariboru); nebotičnik ‘visoka večnadstropna stavba’ – Nebotičnik (nebotičnik v Ljubljani); panteon ‘antično svetišče’, ‘poslopje z grobnicami’ – Panteon (tempelj v Rimu).

{76}

Prvotno zemljepisna lastna imena, ki so pisana z veliko začetnico, pišemo z malo začetnico, kadar zaznamujejo predmetnost ali pojmovnost, navadno povezano z dogajanjem v tem kraju: Bologna (mesto v Italiji) – bolonja ‘Bolonjska deklaracija ali študij v skladu z njo’; Kalvarija (vzpetina v Jeruzalemu) – kalvarija ‘veliko trpljenje oziroma bolečina’; Schengen (kraj v Luksemburgu) – šengen/schengen ‘Schengenski sporazum’, ‘schengensko/šengensko območje’; Teksas (zvezna država) – Teksas/teksas ‘kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered’.

{77}

Lastna imena tipa Vzhodna Afrika in Zahodna Evropa, ki označujejo geografske ali geopolitične regije, so pogosto enakozvočna z opisnimi poimenovanji, pri katerih so pridevniki severni, južni, vzhodni, zahodni ipd. uporabljeni le v pomenu ‘vzhodni del celine’ oziroma za označevanje lege v okviru večje enote ali znotraj celin. Taki pridevniki niso del imena in jih ob imenih pišemo z malo začetnico: V roku več milijonov let se bo vzhodna Afrika tektonsko odcepila od celine.

Stvarna imena

{78}

S stvarnimi imeni so poimenovane naslednje skupine

  • naslovi umetniških in drugih stvaritev, časopisov, revij, pravnih aktov in drugih dokumentov;
  • borzni indeksi; računalniški programi, operacijski sistemi in aplikacije, spletne strani, omrežja in storitve;
  • študijski predmeti in programi ter usmeritve;
  • ustanove in enote državne, javne in evropske uprave, zavodi, službe, komisije ter fundacije in denarni skladi; družbene in politične organizacije, podjetja, združenja in njihove enote ter verske skupnosti in njihove organizacijske enote, društva ali klubi in druge interesne skupine;
  • meddržavne in druge zveze;
  • prireditve; posamezni aktualni družbeni in politični dogodki ter vojaške operacije in vaje;
  • turistični objekti;
  • unikatna vozila, ladje, sonde; izdelki in znamke;
  • rastlinske in živalske vrste (mednarodna taksonomija);
  • nekateri vremenski pojavi.
{79}

Stvarna imena zaznamujejo stvaritve tehnološkega, civilizacijskega in družbeno‑kulturnega razvoja ter so zaradi tesne povezanosti z družbenimi dogajanji najbolj izpostavljena spremembam in posodobitvam.

slogovne posebnosti
Posodabljanje nabora stvarnih imen, zlasti imen stvaritev, organizacij ali ustanov (npr. Abwehr, Gestapo, Informbiro, Marsejeza), je potrebno tudi zaradi preteklega zavračanja velike začetnice zaradi tujejezičnih vplivov ali kot znamenja poveličevanja ter zaradi ideoloških razlogov v preteklosti.
Zgradba stvarnih imen
{80}

Zgradbeno so stvarna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Alpina, Biblija, Delo, Hamas, Odiseja, Twitter) ali večbesedna (Ljubljanski maraton, Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Znanost mladini), tudi predložna (Pri Juriju ‘gostilna’) in z razlikovalnim določilom (Osnovna šola bratov Letonja, Prostovoljno gasilsko društvo Sladki Vrh);

b) dvodelna/večdelna, in sicer podredno (Suzuki Vitara, Union Olimpija) in priredno zložena, pisana z vezajem (Kmetijsko‑gozdarski zavod Maribor);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni imeni, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.

{81}

Posebnost

Stvarna imena iz drugih jezikov se pri prevzemanju v slovenščino lahko zgradbeno spremenijo, čemur prilagajamo tudi zapis začetnice: BundesligaNemška zvezna liga.

O pisanju ločil v stvarnih lastnih imenih gl. poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).
O prevzemanju stvarnih imen gl. poglavje »Stvarna imena« (Prevzete besede in besedne zveze)
O sklanjanju dvojnih stvarnih imen gl. poglavje »Sklanjanje samostalniških zvez« (Slovnični oris za pravopis).
Pisanje stvarnih imen
{82}

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino: Demos (koalicija strank), Kondor (knjižna zbirka), Večer (časopis).

{83}

Začetnica neprve sestavine se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo (enako kot veznike in predloge) pišemo z malo začetnico: Brionska deklaracija (listina), Deček s piščalko (kip), Gallusova dvorana, Ljubljanski maraton (prireditev), Kongres računovodskih servisov (prireditev), Pivo in cvetje (prireditev), Primorski dnevnik (časopis), Znanost mladini (projekt), Življenje in tehnika (revija);

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Gledališče Glej, Maribor Branik (športna ekipa), Suzuki Vitara (avtomobil).

{84}

Posebnost

Latinska in polatinjena imena rastlin in živali so v besedilih navadno pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Asparagus sprengeri (Sprengerjev/sprengerjev beluš), Daphne blagayana (Blagajev/blagajev volčin), Matricaria chamomilla (kamilica), Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).

Razlikovalna določila v stvarnih imenih
{85}

Lastnoimenska razlikovalna določila v stvarnih imenih pišemo po siceršnjih pravilih za zapisovanje velike in male začetnice: Civilna iniciativa Kras, Črnuški dom na Mali planini, Kavarna Evropa, Visoka šola za zdravstvo Novo Mesto, Radio Murski val.

{86}

Z veliko začetnico pišemo tiste prvotno občne sestavine v stvarnih imenih (npr. lev, rdeča žoga), ki so v imenovalniški obliki in izražajo pomen ‘z imenom’: Hotel Lev, Osnovna šola Koroški jeklarji, Ustanova Mali vitez, Ustanova Rdeča žoga.

{87}

Če razlikovalno določilo izraža pomen ‘se imenuje po ...’, stoji v rodilniku, npr. Gimnazija Rudolfa Maistra.

{88}

Posebnost

Razlikovalno določilo v pomenu ‘ki se imenuje po osebi/osebah’ je v redkih registriranih stvarnih imenih v imenovalniku namesto v rodilniku: Gimnazija Veno Pilon, rod. ed. Gimnazije Veno Pilon.

{89}

Sklon zemljepisnega imena kot razlikovalnega določila je odvisen od tipa imena: nekrajevno ime je pogosteje v rodilniku (Pošta Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Svet Evrope), krajevno ime pa v imenovalniku (Lip Bled, Marina Portorož, Železarna Jesenice).

{90}

Posebnost

V redkih primerih je zemljepisno nekrajevno ime v vlogi razlikovalnega določila v imenovalniku: Radio Slovenija, rod. ed. Radia Slovenija.

Podrobneje o sklanjanju stvarnih imen z razlikovalnim določilom ter o izjemah gl. poglavje »Sklanjanje samostalniških zvez« (Slovnični oris za pravopis).
Vrstilni števniki v stvarnih imenih
{91}

Stvarno ime ohranja veliko začetnico prve sestavine, kadar ga dopolnjuje spremenljivi vrstilni števnik: 17. Ljubljanski maraton, 22. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ubesedeni vrstilni števnik, ki je del lastnega imena, pišemo z veliko začetnico: Četrta osnovna šola Celje, Drugi brižinski spomenik (nasproti Brižinski spomeniki).

{92}

Posebnost

Tako sestavljena imena je treba ločevati od vrstnih poimenovanj prireditev, v katerih prvo sestavino pišemo z malo začetnico: XII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, 57. zasedanje Mednarodnega statističnega inštituta, 23. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, prav tako ohrani malo začetnico tudi ubesedeni vrstilni števnik: dvanajsto regijsko srečanje mladih raziskovalcev.

Posebnosti pri pisanju nekaterih skupin stvarnih imen
Imena regij, dežel in okolišev
{93}

Imena slovenskih kohezijskih, razvojnih, statističnih in turističnih regij pišemo z veliko začetnico: Vzhodna Slovenija, Zahodna Slovenija; Obalno-kraška razvojna regija, Podravska razvojna regija; Osrednjeslovenska statistična regija, Primorsko-notranjska statistična regija; Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija. Enako velja za imena vinskih dežel in okolišev, ki so navadno prekrivna z zemljepisnimi imeni (Kras, Podravje, Posavje).

{94}

Imena regij so zgradbeno različna. Vrstno določilo pred imenom pišemo z malo začetnico: kohezijska regija Zahodna Slovenija, statistična regija Jugozahodna Slovenija, vinska dežela Posavje, vinorodni okoliš Vipavska dolina.

slogovne posebnosti
V nestrokovnih besedilih in kadar želimo poudariti vrstnost, se pogosto uporabljajo tudi krajša ali poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico (tip Podravska/podravska regija).
O prekrivnosti stvarnih imen in opisnih oziroma vrstnih poimenovanj gl. poglavje »Prekrivnost lastnih imen in stvarnih lastnih imen in občnih poimenovanj«.
Imena izdelkov in znamk
{95}

Prvo ali edino sestavino zaščitenih ali lastniških imen ter znamk različnih tipov industrijskih izdelkov in storitev pišemo z veliko začetnico, pri tem upoštevamo uradni zapis: Adidas, Alpsko mleko, Argeta, Aspirin, Coca‑Cola, Cockta, Ford, Fructal, Moneta, Nokia, Paloma, Pips, Suzuki Vitara V6, Teflon, Visa, Zelene doline.

{96}

Posebnosti

  1. 1. Posebno skupino imen izdelkov predstavljajo imena zdravil in farmacevtskih izdelkov, ki jih pišemo z veliko začetnico, saj so zaščitena kot industrijska lastnina: Aspirin; Calpol, Lekadol; Diverin, Ibubel. Z malo začetnico pišemo njihove farmacevtske učinkovine: acetilsalicilna kislina; paracetamol; ibuprofen.
  2. 2. Kadar poimenovanje nastane iz imena izdelka ali iz znamke in ne zaznamuje določenega izdelka, temveč vrsto, ga pišemo z malo začetnico, npr. poimenovanje kalodont v pomenu ‘zobna pasta, krema’ je nastalo iz imena izdelka Kalodont; poimenovanje šeleshamer v pomenu ‘trši risalni papir’ je nastalo iz znamke papirja zahodnonemške tovarne Schoellershammer. Tako še celofan, pips, selotejp, tetrapak ipd.
  3. 3. Iz tehničnih in avtomobilskih znamk pogosto nastanejo tudi enakozvočna imena serijskih izdelkov, ki jih pišemo z malo ali veliko začetnico, npr. Ford (oseba, podjetje, znamka), Ford/ford (izdelek) – ford (vrsta vozila).
    slogovne posebnosti
    V grafičnih zapisih so zaščitena ali lastniška imena pogosto pisana tudi s samimi malimi črkami (npr. adidas, amazon, facebook, twitter), vendar tega ne prenašamo v besedilno rabo. Besedilno so znamke pisane z veliko začetnico: Adidas, Amazon, Facebook, Twitter.
Imena listin, konvencij, pogodb in uredb
{97}

Prvo sestavino uradnih imen listin, konvencij, pogodb in uredb pišemo z veliko začetnico (Brionska deklaracija, Lizbonska pogodba, Schengenski sporazum), neprve sestavine pa pišemo glede na to, ali so občno poimenovanje ali lastno ime, pri čemer sledimo polnim imenom v pravnih dokumentih: Deklaracija o neodvisnosti ZDA, Pogodba iz Nice, Pogodba o Evropski uniji, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

{98}

Posebnost

Le izjemoma se z dalj časa trajajočo rabo kot lastna imena uveljavijo tudi skrajšane različice, ki sicer nedvoumno zaznamujejo isto listino, a nimajo uradnega značaja, npr. Avstrijska državna pogodba ob Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Večinoma pa jih imamo za neuradna in jih pišemo z malo začetnico, npr. vatikanski sporazum za Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Imena meddržavnih zvez
{99}

Imena meddržavnih zvez so lastna imena, kadar je nedvoumno znano, kdaj je zveza nastala in kdo v njej sodeluje: Arabska liga, Evropska unija, Organizacija afriške enotnosti, Organizacija združenih narodov, Renska zveza, Sveta aliansa.

{100}

Posebnost

Neuradna ali publicistična poimenovanja takih zvez so pisana z malo začetnico: mala antanta, os Rim–Berlin–Tokio, trojni pakt, velika antanta, weimarski trikotnik.

Skrajšana stvarna imena
{101}

Za nekatera stvarna imena se je v širšem krogu pišočih uveljavila raba skrajšanih imenskih oblik, ki jih pišemo z veliko začetnico: Cerkev (< Katoliška cerkev, Rimokatoliška ali Rimskokatoliška cerkev), Unija (< Evropska unija), Združeni narodi (< Organizacija združenih narodov).

slogovne posebnosti
V uradovalnih in strokovnih besedilih se zaradi gospodarnosti in lažje berljivosti le izjemoma uporabljajo priložnostno skrajšana imena, pisana z veliko začetnico, na katera je ob prvi pojavitvi posebej opozorjeno, npr. Ker je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) v zadnjih dneh dobil veliko vprašanj glede nove osebne izkaznice …
Prekrivnost stvarnih lastnih imen in občnih poimenovanj
{102}

Z malo začetnico pišemo poimenovanja, enakozvočna s stvarnimi lastnimi imeni, v naslednjih kategorijah

a) društva, organizacije, stranke, vojaške enote, ustanove, podjetja ipd.: izobraževalni center, liberalna stranka, nogometni klub, opekarna, osnovna šola, prva gorska četa, tovarna traktorjev;

slogovne posebnosti
Taka poimenovanja so pogosto deloma ali popolnoma enakozvočna z nekaterimi lastnoimenskimi; kadar pri pisanju ne mislimo na lastno ime posameznega društva, organizacije, stranke ipd., temveč na enega ali več predstavnikov vrste, uporabljamo malo začetnico: Delam na upravni enoti v Ljubljani ali na ljubljanski upravni enoti.; Srečanje predstavnikov filozofskih fakultet iz Maribora in Ljubljane.

b) organi (odbori, komisije, sveti, delegacije ipd.), kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vrsta ali funkcija, njihovo (natančno) lastno ime pa za sporočanje ni bistveno: seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah; Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe.; Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo.; Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve.;

slogovne posebnosti

Pri večini stvarnih imen je mogoče razliko med občnim poimenovanjem in lastnim imenom razbrati le iz sobesedila:

Naročili so katalog učbenikov za osnovno šolo. nasproti Vpisal se je na Osnovno šolo Prežihovega Voranca.;

Mineva prvih sto dni mandata devete slovenske vlade. nasproti 58. redna seja Vlade RS.

c) zakonski in drugi predpisi, uradni dokumenti ipd., kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vsebina ali vrsta, ne pa njihovo (natančno) lastno ime: poslansko vprašanje o načrtovanem zakonu o visokem šolstvu; uredba vlade o prestrukturiranju kmetijske panoge; Veliko slabe volje je povzročil pravilnik o nujni medicinski pomoči zaradi zmanjšanja števila zdravnikov.

slogovne posebnosti

V nestrokovnih, zlasti publicističnih besedilih se pogosto uporabljajo tudi krajša poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico:

Ministrstvo za gospodarstvo RS (lastno ime državnega organa) – ministrstvo za gospodarstvo (vrsta, funkcija državnega organa) – gospodarsko ministrstvo (krajše poljudno poimenovanje);

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (lastno ime pravnega akta) – zakon o avtorskih pravicah (krajše poljudno poimenovanje);

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (lastno ime pravnega akta) – protikadilski zakon (krajše poljudno poimenovanje) ipd.

Izrazi posebnega razmerja ali spoštovanja

{103}

Raba izrazov posebnega razmerja ali spoštovanja je omejena na protokolarne in vljudnostne ogovore ter pisemsko sporočanje in oglaševanje. Te izraze pišemo z malo ali veliko začetnico.

slogovne posebnosti
Če se v besedilu odločimo za uporabo velike začetnice, da poudarimo vikanje ali tikanje, je zaželeno, da smo pri rabi dosledni.
slogovne posebnosti
Raba male začetnice ne kaže na nespoštovanje.
{104}

Taki izrazi so osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo: Ti, Vidva/Vidve/Vedve, Vaju, Ve, Vi/Ve, Oni; Tvoj, Vajin, Vaš. Raba velike začetnice velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Hvala Ti za nasvet.; Želim Vam prijetne praznike.; pri onikanju: Gospa si Jih je zapomnila.

slogovne posebnosti
Množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov, rabljene za kolektiv, npr. v uradnih dopisih, pri naslavljanju različnih teles, odborov, komisij ipd., pišemo z malo začetnico.
{105}

Samo na protokolarne priložnosti je omejena raba velike začetnice za ogovarjanje ljudi na posebnih položajih, in sicer

– za veleposlanika/veleposlanico; predsednika/predsednico vlade ali parlamenta (Njegova/Njena Ekscelenca): obisk Njegove ekscelence/Ekscelence generalnega sekretarja Sveta Evropske unije;

– za kardinala (Vaša/Njegova Eminenca), cerkvenega poglavarja, npr. papeža, dalajlamo, patriarha itd. (Vaša/Njegova Svetost): Njegova svetost/Svetost papež, Njegova svetost/Svetost dalajlama;

– monarha/monarhinjo (Vaše/Njegovo/Njeno Veličanstvo), pripadnike plemstva (Vaša/Njegova/Njena Visokost), npr.: Njeno veličanstvo/Veličanstvo kraljica Elizabeta II., Njegova knežja visokost/Visokost Albert II., monaški knez.

Pridevniki iz lastnih imen

{106}

Vrstne pridevnike na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski ipd. izpeljujemo iz imen bitij, zemljepisnih in stvarnih imen. Pišemo jih z malo začetnico: alpski (< Alpe); beethovnovski (< Beethoven); cankarjanski, cankarski, cankarjevski (< Cankar); demosovski (< Demos); goriški (< Gorica); natovski (< Nato). Enako velja za pridevnike, izpeljane iz kratic: RTV-jevski/ertevejevski (< RTV).

{107}

Svojilne pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in izpeljujemo iz imen bitij in stvarnih imen. Pišemo jih z veliko začetnico: Adamov (< Adam), Cankarjev (< Cankar), Župančičev (< Župančič); Karmenin (< Karmen), Kobilčin (< Kobilca); Alpinin (< Alpina), Demosov (< Demos), Merkurjev (< Merkur), Natov (< Nato).

{108}

Posebnost

Pridevnik Božji pišemo z veliko začetnico, če ga uporabljamo kot svojilni pridevnik (v pomenu ‘od Boga’).

{109}

Pri svojilnih pridevnikih z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in, ki nastopajo v prirednih zvezah in ki jih povezujemo z vezajem, ohranjamo veliko začetnico pridevnikov: Alberti‑Žnideršičev panj, Breznik-Ramovšev pravopis. Enako velja za malo začetnico pri povezovanju izlastnoimenskih vrstnih pridevnikov na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski: baltsko-slovanski jeziki, rusko-ameriški vrh.

O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih gl. poglavje »Velika začetnica v nekrajevnih imenih« (III. Velika in mala začetnica).
O tvorbi pridevnikov iz lastnih imen gl. poglavje »Tvorba pridevnikov« (Slovnični oris za pravopis).
O razmerju med prirednimi in vezalnimi zloženkami gl. poglavje »Vezalne zloženke« (Pisanje skupaj ali narazen).
Izlastnoimenski pridevniki s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah
{110}

Z veliko začetnico pišemo izlastnoimenske pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev (ali ‑in) v stalnih besednih zvezah, ki zaznamujejo duhovno last ali častna poimenovanja, na primer izume in iznajdbe: Beauforteva/Beaufortova lestvica, Gauß-Krügerjev koordinatni sistem, Geiger-Müllerjev števec, Higgsov bozon, Hipokratova prisega, Ludolfovo število, Mozartove kroglice, Newtonov zakon, Ohmov zakon, Pitagorov izrek.

{111}

Z veliko začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki poimenujejo

a) nagrade: Borštnikov prstan, Cankarjevo priznanje, Nobelova nagrada;

b) posebne dneve ali praznike: Prešernov dan, Martinova sobota, Marijino vnebovzetje.

O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih gl. poglavje »Velika začetnica v nekrajevnih imenih« (III. Velika in mala začetnica).
{112}

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v različnih strokah, med drugim

a) v medicini (bolezni, deli telesa ipd.): Aspergerjev/aspergerjev sindrom, Crohnova/crohnova bolezen, Downov/downov sindrom, Epstein-Barrov/epstein-barrov virus; Adamovo/adamovo jabolko, Evstahijeva/evstahijeva cev;

b) v botaniki in zoologiji (rastlinske in živalske vrste): Blagajev/blagajev volčin, Zoisova/zoisova zvončica; Humboldtov/humboldtov pingvin, Scopolijev/scopolijev kozliček.

{113}

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v prenesenem pomenu (frazeološke enote); Ahilova/ahilova peta ‘ranljivost’, Evin/evin kostum ‘golota’, Sizifovo/sizifovo delo ‘delo brez učinka’.

{114}

Posebnosti

  1. 1. V vseh navedenih skupinah so se skozi dolgo obdobje rabe kot edini uveljavili nekateri zapisi z malo začetnico, pogosto iz osebnih, predvsem rojstnih imen, npr. kristusov trn, marijini laski, salomonov pečat (rastline); blažev žegen ‘neučinkovito sredstvo’, noetova barčica (žival), venerin griček (del telesa), vidov ples (bolezen).
  2. 2. Z malo začetnico pišemo tudi podomačeno zapisane izlastnoimenske pridevnike, pri katerih se je identifikacija z izhodiščnim imenom že izgubila: Dieslov/dizlov motor (< Diesel), Geigerjev/gajgerjev števec (< Geiger), Kneippova/knajpova kopel (< Kneipp), Sacherjeva/saherjeva torta (< Sacher).
    O tvorbi pridevnikov iz priimkov ženskih oseb gl. poglavje »Pridevniško priponsko obrazilo ‑in« (Slovnični oris za pravopis).
    slogovne posebnosti
    Pri poimenovanjih po ženski osebi je mogoče izbrati opisno ubeseditev, če želimo ohraniti identifikacijo z imenom, npr. lestvica po Virginii Apgar neuradno tudi lestvica po Apgarjevi. Zveza točkovanje po apgarju izhaja iz besede in kratice apgar (< APGAR). Podobno: pedagogika (Marije) Montessori.
    slogovne posebnosti
    Kadar priredni zapis tipa Ogino‑Knausova metoda zaradi različnih spolov podstavnih imen ni mogoč, pri zapisu izberemo eno od naslednjih možnosti, mera po J. H. Cochranu in M. Piazzesi ali mera po Johnu H. Cochranu in Moniki Piazzesi, tudi mera po Cochranu in Piazzesijevi.

Mala začetnica

{115}

Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po pravilih, navedenih v poglavju o veliki začetnici. V poglavje o mali začetnici so vključene tiste skupine poimenovanj, ob katerih smo pri izbiri začetnice pogosto v zadregi.

Vrstna poimenovanja bitij in določila ob imenih

Nazivi in naslovi ob osebnem imenu
{116}

Z malo začetnico pišemo nazive in naslove pred osebnim imenom, kadar zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: akademik in akademikinja (akad.); doktor in doktorica (dr.); docent in docentka (doc.); gospod (g.), gospa (ga.); pater (p.); plemeniti in plemenita (pl.); profesor in profesorica (prof.); sveti in sveta (sv.) ipd.

O pisanju nazivov ob imenih na začetku povedi gl. »Prva beseda v povedi« (III. Velika in mala začetnica).

Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti

{117}

Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na

a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;

b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.

{118}

Posebnost

Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.

O pisanju stalnih pridevkov ob imenih zgodovinskih oseb gl. poglavje »Zgodovinska imena s stalnimi pridevki« (III. Velika in mala začetnica).

Poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah

{119}

Z malo začetnico pišemo poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah: avstralopitek avstralopitekinja, kromanjonec kromanjonka, misleči človek, neandertalec neandertalka, spretni človek ipd.

{120}

Posebnost

Latinska imena evolucijskih stopenj so pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Australopithecus (avstralopitek), Homo erectus (pokončni človek), Homo habilis (spretni človek), Homo neanderthalensis (neandertalec), Homo sapiens (misleči človek).

Poimenovanja pripadnikov jezikovnih skupin, verstev, gibanj, nazorov, društev ipd.
{121}

Z malo začetnico pišemo poimenovanja za pripadnike različnih skupin, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. Sem spadajo redovnice in redovniki (avguštinec, frančiškanfrančiškanka, jezuit, klarisa, uršulinka), nagrajenci in nagrajenke (kresnikoveckresnikovka, nobelovecnobelovka, oskarjevecoskarjevka) ter pripadniki in pripadnice:

a) jezikovnih skupin: ekavecekavka, indoevropejecindoevropejka, kreolkreolka;

b) verstev: amišamišinja, judjudinja, katoličankatoličanka, kristjankristjanka, muslimanmuslimanka, protestantprotestantka, sikhsikhinja;

c) gibanj, nazorov ter kulturnih in družbenih skupin in usmeritev: darvinistdarvinistka, hipihipijevka, hipsterhipsterka, marksistmarksistka, mladoslovenecmladoslovenka, modernistmodernistka, obritoglavecobritoglavka, socialistsocialistka;

č) društev, klubov in strank: apezejevecapezejevka, desusovecdesusovka, esdeesovecesdeesovka, krimovka, kudoveckudovka, rotarijecrotarijka;

d) ustanov, organizacij, uslužbenci podjetij in/ali uporabniki njihovih izdelkov oziroma storitev: lekoveclekovka, microsoftovecmicrosoftovka, novorevijašnovorevijašinja, siolovecsiolovka, pilovecpilovka, večerovecvečerovka;

e) oboroženih in tajnih skupin: alkaidovecalkaidovka, hamasovechamasovka, kforjeveckforjevka, maistrovec, udbovecudbovka;

f) drugih skupin: aleksandrinka, freudovecfreudovka, milenijecmilenijka.

slogovne posebnosti
Poimenovanja pripadnikov po barvi kože, ki so bila v pravopisih uvrščena med poimenovanja po t. i. rasni pripadnosti (npr. belecbelka, kavkazijeckavkazijka), so kot vrstna poimenovanja pisana z malo začetnico.
O prekrivnosti poimenovanj za pripadnike ver in imen za pripadnike narodov gl. poglavje »Prebivalska imena« (III. Velika in mala začetnica).
{122}

Posebnosti

  1. 1. Nekatera poimenovanja pripadnikov in pripadnic, izpeljana iz črkovalnih kratic, zapisujemo s kratico (FDV‑jevecFDV‑jevka, NLB‑jevecNLB‑jevka, RTV‑jevecRTV‑jevka) ali tudi razvezano: ertevejevecertevejevka.
  2. 2. V redkih primerih, ko poimenovanja pripadnikov skupin niso izpeljana iz stvarnega lastnega imena, temveč so z njim prekrivna, se je uveljavil zapis z veliko začetnico: Čuki (ime glasbene skupine) – Čuk (član skupine); tako še Avsenik, Sokol, Viola ipd. Kadar je razumevanje zaradi prekrivanja z občnim poimenovanjem oteženo, uporabimo opisno zvezo, npr. član Sokola. Če poimenovanja niso prekrivna z imenom, ampak gre za iskanje podobnosti in primerjave (Skakalci so kot orli; zmaga risov), jih pišemo z malo začetnico (orli, risi).

Stvarna občna poimenovanja

Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev
{123}

Z malo začetnico pišemo časovne opredelitve, tj. poimenovanja

a) dnevov in mesecev: ponedeljek, sobota; avgust, mali traven, rožnik;

b) državnih in verskih praznikov: dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti, praznik dela; božič, pepelnica, velika noč; hanuka, ramadan/ramazan;

c) posebnih datumov: novo leto, silvestrovo, martinovo;

č) mednarodnih, priložnostnih ali spominskih dnevov, mesecev, tednov in let: dan spomina na žrtve holokavsta, mednarodni dan maternega jezika, svetovni dan čebel; teden razoroževanja; mednarodni mesec boja proti raku dojk; leto mladih, mednarodno leto zdravja rastlin.

{124}

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: dan Rudolfa Maistra, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Zemlje. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Prešernov dan; Marijino vnebovzetje (nasproti veliki šmaren ali velika maša ali velika gospojnica); Martinova sobota, Silvestrov večer (nasproti silvestrovo) in Vidov dan.

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah gl. poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (III. Velika in mala začetnica).
slogovne posebnosti

V zasebnem pisanju se namesto male začetnice pogosto uporablja velika začetnica, še zlasti v voščilih ob verskih praznikih.

Poimenovanja zgodovinskih dogodkov
{125}

Z malo začetnico (razen morebitne lastnoimenske sestavine) pišemo poimenovanja različnih zgodovinskih dogodkov, ki so opisnega značaja, nastala pogosto v poznejšem obdobju. Sem uvrščamo poimenovanja

a) vojn, bitk in front: balkanske vojne, desetdnevna vojna, druga svetovna vojna, osamosvojitvena vojna, tridesetletna vojna, trojanska vojna, zalivska vojna; bitka pri Termopilah, kosovska bitka; soška fronta;

b) vstaj in revolucij: arabska pomlad, ilindenska vstaja, varšavska vstaja; francoska revolucija, marčna revolucija, oktobrska revolucija;

c) drugih zgodovinskih dogodkov: brexit, dachavski procesi, daytonski mir, drugi vatikanski koncil, ljubljanski kongres, nürnberški procesi, tridentinski koncil, vižmarski tabor.

{126}

Z veliko začetnico pišemo lastna imena v zvezah, s katerimi poimenujemo zgodovinske dogodke (bitka za Midway, mirovna konferenca v Brest‑Litovsku, obleganje Leningrada), in svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Friedjungov proces, Marshallov plan, Nagodetov proces.

slogovne posebnosti
Od poimenovanj dogodkov (vestfalska konferenca, mirovna konferenca v Versaillesu ali versajski mir) je treba ločiti listine, pogodbe, premirja, ki so uradni dokumenti in so zato stvarna lastna imena: Brestlitovski mir, Versajski mir, Vestfalski mir (mirovne pogodbe). Podobno Lizbonska pogodba, Trianonska pogodba.
Poimenovanja nagrad, priznanj in častnih nazivov
{127}

Z malo začetnico pišemo poimenovanja

a) nagrad, priznanj in odlikovanj: kresnik, grammy, viktor, zlata palma; priznanje za hrabrost; medalja za hrabrost, srebrni red za zasluge;

b) častnih nazivov: častni meščančastna meščanka, kralj cvička, vinska kraljica, prometej znanosti;

c) športnih trofej: olimpijska zlata medalja, veliki kristalni globus, zlata lisica.

{128}

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, jo pišemo z veliko začetnico: nagrada Saharova, plaketa mesta Ljubljane, red generala Maistra; kralj Krvavca, miss Slovenije. Z veliko začetnico pišemo svojilne pridevnike v poimenovanjih nagrad, priznanj ipd.: Bloudkova plaketa, Borštnikov prstan, Ježkova nagrada, Vegovo priznanje, Unicefov ambasador in nagrada Prešernovega sklada.

slogovne posebnosti
Od poimenovanj nagrad ipd. ločimo pogosto enakozvočna imena prireditev, ki jih pišemo z veliko začetnico: Zlata lisica (nagrado pišemo z malo začetnico: zlata lisica).
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah gl. poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (III. Velika in mala začetnica).
Poimenovanja nazorov, smeri in gibanj
{129}

Z malo začetnico pišemo poimenovanja umetnostnih in filozofskih smeri (ekspresionizem, moderna, renesansa), političnih gibanj (bonapartizem, golizem, janzenizem, peronizem, sionizem), verskih gibanj (anglikanstvo, budizem) ter drugih nazorov in gibanj (darvinizem, ilirizem).

Poimenovanja jedi
{130}

Poimenovanja jedi niso lastna imena, pišemo jih z malo začetnico: goveja juha, idrijski žlikrofi, potica, prekmurska gibanica.

{131}

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, ga pišemo z veliko začetnico: goveji file Stroganov, hruška lepe Helene, pečenka Wellington. Enako velja za pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in, izpeljane iz lastnih imen: Melbina breskev, Prešernove kroglice.

{132}

Posebnost

Izlastnoimenski pridevniki, ki se ustalijo v podomačenem zapisu, so zapisani z malo začetnico, npr. Kneippova kava nasproti knajpova kava.

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah gl. poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (III. Velika in mala začetnica).
Poimenovanja športnih in družabnih iger
{133}

Z malo začetnico pišemo poimenovanja športnih iger in disciplin (kriket, mali nogomet, ragbi, šah, vaterpolo), športnih prireditev (atletski miting, igre brez meja, olimpijske igre) in družabnih iger (človek, ne jezi se, domine, gnilo jajce, mikado, mlin, ristanc, spomin).

{134}

Če je v poimenovanju igre lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: igrati se kavboje in Indijance, karte za črnega Petra.

{135}

Posebnosti

  1. 1. Imena družabnih iger pišemo z veliko začetnico le takrat, ko se nanašajo na ime industrijskega izdelka oziroma znamke: Prodam novo družabno igro Moja Slovenija.
  2. 2. Nekatere sodobne avtorske igre z zaščitenim ali lastniškim imenom (Activity, Monopoly, Tetris) so dobile tudi vrstni pomen in jih zato pišemo z malo začetnico in podomačeno: aktiviti, monopoli, tetris.
    O pisanju imen izdelkov in znamkah gl. poglavje »Imena izdelkov in znamk« (III. Velika in mala začetnica).

Posebnosti pri rabi velike in male začetnice

Zapisovanje spletnih naslovov, naslovov pri elektronskem sporočanju in v računalniškem jeziku
{136}

V spletnih naslovih vse enote zapisujemo z malo začetnico, čeprav so med njimi tudi lastna imena (http://www.gorenje.si/). Tako se je uveljavilo tudi v elektronskih naslovih: france.kuhar@siol.net.

{137}

S samimi malimi črkami pišemo kratice in okrajšave iz računalniškega jezika, ki označujejo

a) spletne domene: .si (< Slovenija), .org (< organizacija), .com (< company, podjetje);

b) vrste dokumentov: .doc (< document), .pdf (< portable document format).

Tudi zapisi enot v računalniških programih so pisani s samimi malimi črkami: </script></div>.

Raba velike začetnice sredi besede
{138}

Pri nekaterih besedah se velika začetnica iz podstave (McCarthy, McDonald’s; PostScript, EasyWriter; InterCity, AirBeletrina) ohrani tudi v novonastali tvorjenki in formulah: McDonald’sov hamburger, InterCityjev vlak, NaCl.

Mala začetnica na začetku lastnega imena
{139}

V nekaterih, zlasti stvarnih imenih se pojavlja zapis z malo, in sicer s črkama e in i na prvem mestu: eVsebine, eDavki, eZdravstvo, eBay; iRazglednica, iPhone. V teh primerih črki e in i nadomeščata pridevnike elektronski in spletni oziroma internetni. V novejših besedilih pa je namesto črk e ali i uporabljena tudi kaka druga črka, zgolj po analogiji: Portal zVem omogoča dostop do storitev eRecept in eNaročanje.

slogovne posebnosti

Raba male začetnice namesto velike in velike začetnice sredi besede je povezana z željo po opaznosti poimenovanja in stiliziranju, zlasti v oglasnih besedilih (EasyJet, sLOVEnija, JezikOvnoTehnološki AbonmaJOTA).

O mali začetnici na začetku povedi gl. poglavje »Prva beseda v povedi« (III. Velika in mala začetnica).
O pisanju imen izdelkov in znamkah gl. poglavje »Imena izdelkov in znamk« (III. Velika in mala začetnica).
Raba velike in male začetnice v okrajšavah besednih zvez
{140}

Okrajšane besede načeloma ohranijo začetnico, na primer pr. Kr. (< pred Kristusom), Ur. l. (< Uradni list). Pri nekaterih prevzetih okrajšavah je zapis male ali velike začetnice neodvisen od zapisa v neokrajšani besedi, na primer: P. S. (< post scriptum ‘pripis’), A. D. (< anno Domini ‘v letu Gospodovem’), A. M. (< air mail ‘letalska pošta’), N. N. (< nomen nescio ‘neznan’).

PRILOGA: »Neprve sestavine zemljepisnih imen«

{141}

Pravopisno pravilo za pisanje neprvih sestavin v zemljepisnih imenih (člen 61) določa, da te v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih pa z malo začetnico (Bukov vrh). Zapis nekrajevnih imen (predvsem imen vzpetin in gora), ki ne sledijo predstavljenemu mehanizmu, ureja pravopisno pravilo v členu 62:

Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Kočevski Rog; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik.

Zbirka »Neprve sestavine zemljepisnih imen« vsebuje nabor 212 besed ali zvez (severna stena, vinska pot), ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih in so posledično pisane z veliko ali malo začetnico. Razlage teh besed so povzete ali po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali področnih terminoloških slovarjih na portalu Fran, nekatere pa je oblikovala delovna skupina. Če oznako vira v oklepaju za razlago spremlja zvezdica, je bila uporabljena razlaga malenkostno spremenjena, npr. beseda slap je v SSKJ razložena kot »večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča«, v zbirki pa kot »večja količina v loku padajoče vode«. Če se neprva sestavina pojavlja v geografskem pomenu zgolj v lastnem imenu, je razlaga uvedena s pojasnilom »v lastnih imenih«. Razlagi v razdelku krajevno in/ali nekrajevno ime sledi navedba imen, ki so bila izbrana kot najpogostejše pojavitve v besedilnem korpusu Gigafida 2.0 in Slovarju slovenskih eksonimov (2013). Če ime ne označuje zemljepisne danosti, ki bi bila pomensko prekrivna s pomenom neprva sestavina, imenu sledi identifikacijska umestitev, zapisana med pokončnicama. Npr. beseda graben je razložena kot »manjša ozka dolina s strmimi pobočji«, v zvezi, ki je zemljepisno lastno ime, pa je Mačkov graben ime potoka. V zbirko niso vključene enote državne ali pokrajinske uprave, ki jih uvrščamo med stvarna imena (npr. pokrajina, provinca, vojvodina), razen če so del zemljepisnega imena (npr. imena države ali zvezne države).

Namen zbirke je torej uporabniku pravopisnega priročnika osvetliti razmerja med pomenom geografskih izrazov in občnih poimenovanj (ki imajo lahko tudi geografski pomen) ter imeni, v katerih ti izrazi ali besede nastopajo.

Legenda:

GTS = Geografski terminološki slovar

UTS = Urbanistični terminološki slovar

PnTS = Planinski terminološki slovar

PrTS = Pravni terminološki slovar

SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika

***

  • arhipelag

    skupina bližnjih otokov v oceanih, morjih (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Aleksandrov arhipelag, Kanadski arhipelag, Zadrski arhipelag

  • avenija

    široka mestna cesta, navadno z drevoredom in širokimi pločniki na obeh straneh (UTS)

    NEKRAJEVNO IME: Peta avenija, Madisonova avenija

  • baba

    1. po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Divje babe |arheološko najdišče|

    2. v lastnih imenih izrazita osamela skala, del gore ali gora z razklanim vrhom (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Dovška Baba, Ljubeljska Baba, Velika Baba (člen 62)

  • barje

    močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Ljubljansko barje, Lovrenško barje

  • bazen

    območje z naravnimi bogastvi (UTS)

    NEKRAJEVNO IME: Doneški bazen, Kuzneški bazen

  • bistrica

    čista, prozorna voda potokov ali rek; reka ali potok, ki hitro teče (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Kamniška bistrica, Tržiška bistrica

    KRAJEVNO IME: Bohinjska Bistrica, Gornja Bistrica, Ilirska Bistrica, Kamniška Bistrica, Srednja Bistrica

  • blato

    z zastajajočo vodo trajno prepojen svet; sopomenka močvirje (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Hutovo blato, Kobariško blato

    KRAJEVNO IME: Gorenje Blato, Spodnje Blato

  • boršt

    narečno z drevjem strnjeno porasel svet; sopomenka gozd (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Hudičev boršt, Gotenski boršt, Udin boršt

  • brdo

    nevisoka, navadno podolgovata vzpetina (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Govško brdo, Lepo brdo

    KRAJEVNO IME: Lesno Brdo, Medvedje Brdo, Prapetno Brdo

    v množini brda v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Goriška brda, Orehovška brda, Senožeška brda

    KRAJEVNO IME: Dolga Brda, Mala Brda

  • breg

    1. pas zemlje ob vodi (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Zahodni breg |ozemlje na desnem bregu reke Jordan|

    2. nagnjen svet, strmina (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Serdiški breg |vrh|, Sotinski breg |vrh|

    KRAJEVNO IME: Mali Breg, Robidni Breg, Zali Breg

  • brezno

    zelo globoka, pogosto kraška jama s strmimi stenami

    NEKRAJEVNO IME: Brezarjevo brezno, Črnelsko brezno, Malo brezno, Marijino brezno

  • celinska polica

    dno obrežnega morja; sopomenka šelf (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Arafurska celinska polica, Keltska celinska polica, Sundska celinska polica

  • cesta

    širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Celovška cesta, Koroška cesta, Rimska cesta, Slovenska cesta

    KRAJEVNO IME: Ptujska Cesta, Stara Cesta

  • čelo

    gladki, izbočeni vrhnji del (skalnatega) pobočja (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Toško čelo |vrh|

    KRAJEVNO IME: Toško Čelo

  • dedec

    v lastnih imenih izrazito pokončna, osamela živa skala, gora ali njen del (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Kamniški Dedec, Lučki Dedec (člen 62)

  • dežela

    obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano ozemlje (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Adelijina dežela, Jutrova dežela, Viktorijina dežela

  • dobrava

    valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Zajčja dobrava; Tezenska dobrava |del Maribora|

    KRAJEVNO IME: Blejska Dobrava, Cerkljanska Dobrava, Mislinjska Dobrava

  • dol

    starinsko nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; sopomenka dolina (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Košaški dol, Medji dol, Medvedji dol

    KRAJEVNO IME: Lončarjev Dol, Jareninski Dol, Jurovski Dol, Spodnji Jakobski Dol

  • dolina

    nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Logarska dolina, Savinjska dolina, Šaleška dolina, Vipavska dolina; Rožna dolina |del Ljubljane|

    KRAJEVNO IME: Jarčja Dolina, Logarska Dolina, Rožna Dolina, Velika Dolina

  • draga

    1. manjša dolina, navadno stranska; sopomenka vrtača (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Smrekova draga; Jurjevanska draga |del Črnomlja|

    KRAJEVNO IME: Spodnja Draga, Volčja Draga, Zgornja Draga

    2. manjši zaliva

    NEKRAJEVNO IME: Mala draga

    KRAJEVNO IME: Senjska Draga

  • drevored

    cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kettejev drevored, Jakopičev drevored

  • država

    organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Neodvisna država Samoa, Večnacionalna država Bolivija, Združene države Amerike, Združene države Mikronezije, Združene mehiške države

  • dvor

    starinsko dvorišče, navadno kmečko (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Bavarski dvor |del Ljubljane|

    KRAJEVNO IME: Dravski Dvor, Pesniški Dvor, Stari Dvor

  • emirat

    v arabskem okolju področje, na katerem ima oblast emir (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Združeni arabski emirati

  • erg

    pokrajina peščenih sipin v puščavi (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Veliki bilmski erg, Veliki vzhodni erg

  • federacija

    država, sestavljena iz dveh ali več načeloma enakopravnih teritorialnih enot (PrTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Ruska federacija

  • fužina

    nekdaj topilnica železa, navadno s predelovalnico (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Nove Fužine |del Ljubljane| (člen 62)

    KRAJEVNO IME: Stara Fužina, Zgornje Fužine |zaselek|

  • gaj

    redek, negovan gozd (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Mozirski gaj |park|, Zbiljski gaj |soseska|, Zeleni gaj |soseska|

    KRAJEVNO IME: Spodnji Gaj

  • gejzir

    vroč vrelec, ki v presledkih brizga visoko v zrak

    NEKRAJEVNO IME: Enkeladovi gejzirji |ledeni gejzirji na Saturnovi luni Enkelad|

  • glava

    zaobljena, kopasta skalna tvorba v steni, vrh (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Šmarjetna glava, Šitna glava, Orlove glave

  • globel

    vdolbina na kopnem ali v morskem dnu (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Barentsova globel, Irijska globel

  • gora

    izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Šmarna gora, Trška gora, Uršlja gora; Črna gora |država|

    KRAJEVNO IME: Babna Gora, Kranjska Gora, Mala Ilova Gora, Trška Gora, Višnja Gora

  • gorca

    vinograd (v gričevnatem svetu) (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Pekrska gorca |vrh|, Žička gorca |vrh|

    KRAJEVNO IME: Cmereška Gorca, Kamna Gorca, Polžanska Gorca

  • gorica

    gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Lendavske gorice, Ljutomersko-Ormoške gorice, Radgonske gorice, Slovenske gorice

    KRAJEVNO IME: Ivančna Gorica, Kamna Gorica, Nova Gorica

  • gorovje

    v zaključeno celoto povezane gore (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Ibersko gorovje, Kavkaško gorovje, Skalno gorovje

  • gorstvo

    v zaključeno celoto povezana gorovja (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Dinarsko gorstvo, Pindsko gorstvo, Variskično gorstvo

  • gozd

    z drevjem strnjeno porasel svet (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Dunajski gozd, Katinski gozd, Krakovski gozd, Trnovski gozd

  • graben

    zastarelo manjša ozka dolina s strmimi pobočji; sopomenka grapa

    NEKRAJEVNO IME: Črni graben, Žagarjev graben; Mačkov graben |potok|

    KRAJEVNO IME: Hudi Graben, Lahov Graben

  • grad

    veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče, pogosto na vzpetini (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Ljubljanski grad, Mali grad

    KRAJEVNO IME: Gornji Grad, Kovačji Grad, Spodnji Stari Grad

  • gradec

    utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Ajdovski gradec

    KRAJEVNO IME: Marija Gradec, Polhov Gradec, Pusti Gradec, Slovenj Gradec

  • gradišče

    utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Ančnikovo gradišče, Arhovo gradišče

    KRAJEVNO IME: Dolenje Gradišče, Gorenje Gradišče, Zgornje Gradišče

  • grapa

    manjša ozka dolina s strmimi pobočji (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Baška grapa, Bodoveljska grapa, Lovrenška grapa

  • greben

    strma, podolgovata visokogorska vzpetina (PTR)

    NEKRAJEVNO IME: Kalški greben, Petelinji greben, Veliki koralni greben

  • grič

    vzpetina, nižja od hriba (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Kapitolski grič skrajšano |Kapitol|, Tempeljski grič, Biljenski griči

    KRAJEVNO IME: Drenov Grič, Jerinov Grič

  • gričevje

    v zaključeno celoto povezani griči (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Bizeljsko gričevje, Kozjansko gričevje, Normandijsko gričevje, Šavrinsko gričevje, Tunjiško gričevje

  • grmada

    v lastnih imenih vrh

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Mala Grmada, Polhograjska Grmada (člen 62)

  • hrbet

    večja, na vrhu praviloma zaobljena podolgovata, navadno neskalnata vzpetina (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Dolgi hrbet; Galapaški hrbet |podvodna oblika|, Srednjeatlantski hrbet |podvodna oblika|

  • hrib

    višja vzpetina zemeljskega površja (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Meljski hrib, Šišenski hrib; Grajski hrib |del Ljubljane|

    KRAJEVNO IME: Mali Hrib, Meljski Hrib, Pusti Hrib, Sv. Petra Hrib

  • hribovje

    v zaključeno celoto povezani hribi (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Banatsko hribovje, Cerkljansko hribovje, Polhograjsko hribovje, Rensko skrilavo hribovje, Škofjeloško hribovje

  • izvir

    kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Ivanov izvir, Vidov izvir

  • jama

    votel prostor pod zemeljskim površjem (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Postojnska jama, Škocjanske jame; Gramozna jama |del Ljubljane|, Zelena jama |del Ljubljane|

    KRAJEVNO IME: Huda Jama, Volčja Jama

  • jarek

    podolgovata reliefna oblika s strmimi pobočji (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Bistriški jarek, Jordanski (tektonski) jarek, Marianski jarek |podvodna oblika|

  • jezero

    večja kotanja, napolnjena z vodo, predvsem sladko (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Blejsko jezero, Cerkniško jezero, Vrbsko jezero, Krnska jezera, Lovrenška jezera, Triglavska jezera

    KRAJEVNO IME: Dolenje Jezero, Gorenje Jezero

  • kal

    plitvejša kotanja s stoječo vodo; sopomenka mlaka (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Goški kal

    KRAJEVNO IME: Črni Kal, Mali Kal, Rdeči Kal, Veliki Kal

  • kamen

    kos kompaktne kamnine (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Beli kamen |vrh|, Vražji kamen |vrh|

    KRAJEVNO IME: Veliki Kamen

  • kanal

    1. morje med bližnjima deloma kopnega (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Jernejev kanal, Limski kanal

    2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode (SSKJ*); sopomenka prekop

    NEKRAJEVNO IME: Hankejev kanal |podzemna oblika|

  • kladivo

    v lastnih imenih vrh

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Malo Kladivo, Veliko Kladivo (člen 62)

  • kočna

    zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Belska kočna, Makekova kočna, Ravenska kočna

    z veliko začetnico Jezerska Kočna |vrh|, Kokrška Kočna |vrh| (člen 62)

  • koliševka

    vrtača, nastala z udrtjem jamskega stropa

    NEKRAJEVNO IME: Goteniška koliševka, Prelesnikova koliševka, Unška koliševka

  • komet

    plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Boppov komet, Halleyjev komet, Lexellov komet

  • konec

    zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami; sopomenka kočna (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Mišeljski konec |vrh|

    KRAJEVNO IME: Hudi Konec, Mali Konec

  • konfederacija

    zvezna država, nastala kot zveza prvotno samostojnih enot, v kateri te ohranjajo visoko stopnjo suverenosti (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Švicarska konfederacija

  • konta

    ledeniško-kraška globel, podobna vrtači (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Kosova konta, Medvedova konta, Snežna konta, Vrh Snežne konte |vrh|

  • kopa

    široka, zaobljena vzpetina (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Mala kopa, Matkova kopa, Velika kopa

  • kostel

    utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; sopomenka gradišče (SSKJ)

    KRAJEVNO IME: Blatenski Kostel

  • kot

    zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami; sopomenka kočna (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Breginjski kot, Matkov kot, Robanov kot

    KRAJEVNO IME: Gornji Kot, Hudi Kot, Novi Kot, Robanov Kot, Stari Kot

  • kotar

    nekdaj upravna enota na Hrvaškem

    NEKRAJEVNO IME: Gorski kotar |pokrajina|

  • kotlina

    zaradi tektonike poglobljeno območje, obdano z višjim svetom

    NEKRAJEVNO IME: Celjska kotlina, Ljubljanska kotlina, Pivška kotlina, Zahodnoevropska kotlina |podmorska oblika|

  • krajina

    1. mejno ozemlje (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Bela krajina, Suha krajina, Vojna krajina

    2. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; sopomenka pokrajina (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Furlanija Julijska krajina, Kninska krajina

  • kraljestvo

    država, ki ji vlada kralj (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske

  • kraljevina

    država, ki ji vlada kralj (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Hašemitska kraljevina Jordanija

  • kras

    1. svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Dolenjski kras, Notranjski kras

    2. kot del matičnega Krasa z veliko začetnico

    NEKRAJEVNO IME: Divaški Kras, Doberdobski Kras, Komenski Kras, Sežanski Kras, Tržaški Kras

  • križ

    vrh, s katerega se razhaja troje ali več slemen, hrbtov, grebenov (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Dovški križ; Južni križ |ozvezdje|, Strunjanski križ |sakralni objekt|, Sveti križ |otok|

    KRAJEVNO IME: Dolnji Križ, Gornji Križ, Vipavski Križ, Beli Križ |zaselek|

  • krnica

    1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; sopomenka tolmun (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Dobravska krnica

    2. polkrožno oblikovana globel pod strmim grebenom v zgornjem, zaključenem delu ledeniške doline (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Snežna krnica, Žabniška krnica

    KRAJEVNO IME: Idrijske Krnice, Ledinske Krnice

  • kuk

    grič, hrib (SSKJ); variante kolk, kovk, kuk

    NEKRAJEVNO IME: Munihov kuk |arheološko najdišče|

    z veliko začetnico Livški Kuk, Tolminski Kuk (člen 62)

  • laguna

    plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Beneška laguna, Zelena laguna |del Poreča|; Ormoške lagune |naravni rezervat|

  • laz

    s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo (SSKJ)

    KRAJEVNO IME: Dolgi Laz, Ribčev Laz, Slavski Laz, Dolenji Lazi, Novi Lazi

    v množini tudi ženskega spola laze

    KRAJEVNO IME: Gornje Laze, Gradiške Laze, Jablaniške Laze, Zgornje Laze

  • ledena jama

    kraška jama, v kateri se večji del leta ali celo leto ohranja led (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Mala ledena jama, Velika ledena jama

  • ledena polica

    prostrana plošča ledu v šelfnem morju ali oprta na morsko dno (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Ameryjeva ledena polica, Zahodna ledena polica

  • ledeni pokrov

    obsežna, tudi več kilometrov debela gmota ledu, ki pokriva del celine ali celo celino (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Antarktični ledeni pokrov, Grenlandski ledeni pokrov

  • ledenik

    iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Lambertov ledenik, Triglavski ledenik

  • log

    (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Mestni log |del Ljubljane|, Ragov log |del Novega Mesta|

    KRAJEVNO IME: Cerov Log, Idrijski Log, Zali Log

  • loka

    nekoliko močvirnat travnik ob vodi (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Jelševa loka |vodno zajetje|, Savska loka |del Kranja|

    KRAJEVNO IME: Banja Loka, Iška Loka, Mala Loka, Škofja Loka

  • lug

    log; sopomenka močvirje

    NEKRAJEVNO IME: Samoborski lug, Lahinjski lugi, Nerajski lugi

  • luknja

    prazen prostor, vdolbina (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Arneševa luknja, Huda luknja, Hudičeva luknja, Pokljuška luknja

  • luža

    manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; sopomenka mlaka (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Smočka luža

    KRAJEVNO IME: Mrzla Luža

  • magistrala

    glavna mestna cesta, prometna os mesta ali povezava dveh mest (UTS)

    NEKRAJEVNO IME: Ibarska magistrala, Jadranska magistrala, Partizanska magistrala

  • mesto

    večje naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja (SSKJ*)

    KRAJEVNO IME: Novo Mesto

  • mlaka

    plitvejša kotanja s stoječo vodo (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Miklavška mlaka; Črna mlaka |potok|

    KRAJEVNO IME: Čučja Mlaka, Tunjiška Mlaka

  • močvirje

    z zastajajočo vodo trajno prepojen svet (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kuško močvirje, Pripjatsko močvirje

  • morje

    slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Andamansko morje, Črno morje, Egejsko morje, Jadransko morje, Severno morje, Sredozemsko morje

  • morost

    močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota; sopomenka barje (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Iški morost

  • most

    objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Brooklynski most, Čevljarski most, Zmajski most; Dolgi most |del Ljubljane|

    KRAJEVNO IME: Zidani Most

  • nariv

    plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Dolski nariv, Južnokaravanški nariv, Krnski nariv

  • narodni park

    večje območje narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Krugerjev narodni park, Triglavski narodni park, Yellowstonski narodni park

  • naselje

    skupina strnjeno ali nestrnjeno pozidanih stanovanjskih stavb (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Dečkovo naselje, Savsko naselje, Štepanjsko naselje

    KRAJEVNO IME: Podjetniško Naselje Kočevje

  • nasip

    nasut in utrjen pas zemljišča (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Krakovski nasip |del Ljubljane|, Poljanski nasip |del Ljubljane|

  • nižavje

    obsežnejše območje nizkega, razmeroma ravnega sveta (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Amazonsko nižavje, Furlansko nižavje, Padsko nižavje, Panonsko nižavje, Zahodnosibirsko nižavje

  • nižina

    glej nižavje

  • njiva

    zlasti v lastnih imenih razmeroma ravno, podolgovato travnato območje v strmem svetu, uravnano dno večje vrtače, zaprte doline (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Marjanine njive; Kapiteljska njiva |del Novega Mesta|

    KRAJEVNO IME: Knežja Njiva, Lepa Njiva, Hlavče Njive, Županje Njive

  • obala

    pas zemlje ob morju, jezeru (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Azurna obala, Smaragdna obala, Zlata obala; Slonokoščena obala |država|

  • ocean

    široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Arktični ocean, Atlantski ocean, Indijski ocean, Tihi ocean

  • oltar

    v lastnih imenih vrh

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Mali Oltar, Veliki Oltar (člen 62)

  • otočje

    več otokov, otoki (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Britansko otočje, Ekvatorsko otočje, Indonezijsko otočje

  • otok

    del kopnega sveta, obdan z vodo (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Blejski otok, Ferski otoki, Kanarski otoki, Veliki Sundski otoki

    KRAJEVNO IME: Mali Otok, Spodnji Otok, Veliki Otok, Zgornji Otok

  • ozebnik

    ozek strm prehod med stenama, napolnjen s snegom ali ledom (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Hornbeinov ozebnik, Jalovčev ozebnik

    z veliko začetnico Veliki Ozebnik |vrh|, Zadnjiški Ozebnik |vrh| (člen 62)

  • ozemlje

    večji del zemeljske površine (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Britansko ozemlje v Indijskem oceanu, Severno ozemlje, Svobodno tržaško ozemlje

  • ožina

    ozek pas kopnega med dvema morjema ali morja med dvema kopnima (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Hormuška ožina, Korintska zemeljska ožina, Panamska zemeljska ožina

  • park

    negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Centralni park, Kozjanski park, Luksemburški park, Magdalenski park, Miklošičev park

  • peč

    1. skalno pobočje, stena (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Pasje peči; Debela peč |vrh|, Mišja peč |plezališče|, Na Pečeh |vrh|

    KRAJEVNO IME: Bela Peč, Krvava Peč, Mirna Peč, Sovinja Peč, Šavna Peč, Vranja Peč

    2. jama ali votlina v skali (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Polina peč, Vrabčeva peč

  • pečina

    skalno pobočje, stena (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Medena pečina, Moherske pečine

  • pešpot

    pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kostelska grajska pešpot, Rilkejeva pešpot, Roška pešpot, Soška pešpot, Sromeljska pešpot

  • plac

    nižje pogovorno kraj, prostor (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kozji plac |del Črnomlja|, Mali plac |naravni rezervat|

  • planina

    s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kriška planina, Menina planina, Soriška planina, Velika planina

    KRAJEVNO IME: Mrzla Planina, Sveta Planina, Velika Planina

  • planja

    knjižno raven svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Laška planja

  • planota

    višji, precej raven ali rahlo razgiban svet (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Bloška planota, Golanska planota, Šentviška planota, Trnovsko-Banjška planota; Falklandska planota |podvodna oblika|

  • plaz

    gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kumrov plaz, Macesnikov plaz, Smokuški plaz, Šentanski plaz

  • plitvina

    del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva (eSSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: McMurdova plitvina; Velika novofundlantska plitvina |podvodna oblika|

  • plošča

    1. večje, gladko, strmo skalnato pobočje (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Škrbinska plošča

    2. litosferska plošča pod celino ali morjem (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Afriška plošča, Evroazijska plošča, Severnoameriška plošča

  • poč

    razpoka ali špranja v skalovju, ledeniku ali snežni odeji (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Kranjska poč |plezalna smer|, Preussova poč |plezalna smer|

  • pod

    skalnata planota v gorah (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kaninski podi, Kriški podi, Rombonski podi

  • podolje

    niz več kraških polj (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Matarsko podolje, Pivško podolje, Podgrajsko podolje, Senožeško podolje

  • pogorje

    v zaključeno celoto povezane gore, hribi (eSSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kaninsko pogorje, Krnsko pogorje, Smrekovško pogorje, Škofjeloško pogorje, Triglavsko pogorje

  • poldne

    vrh južnega pobočja

    NEKRAJEVNO IME: Kališnikovo poldne, Maloško poldne, Režovnikovo poldne, Trupejevo poldne

  • polica

    vodoraven ali poševen, iz stene izstopajoč del ali pas kamnine, kjer je mogoč prehod (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Kugyjeva polica, Široka polica; Frdamane police |vrh|, Špik Hude police |vrh|

    KRAJEVNO IME: Babna Polica, Bloška Polica, Huda Polica, Praprotna Polica, Pšenična Polica

  • poljana

    obsežnejši, razmeroma raven svet; sopomenka polje (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Betnavska poljana, Elizejske poljane, Katalavnijske poljane

    KRAJEVNO IME: Dolga Poljana, Dolenje Poljane, Kočevske Poljane, Štangarske Poljane, Velike Poljane

  • polje

    obsežnejši, razmeroma raven svet (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Dravsko polje, Gosposvetsko polje, Livanjsko polje, Planinsko polje, Ptujsko polje, Rudno polje

    KRAJEVNO IME: Babno Polje, Dobro Polje, Dolenje Mokro Polje, Zajčje Polje

  • polotok

    del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Apeninski polotok, Arabski polotok, Iberski polotok, Korejski polotok, Pirenejski polotok, Sinajski polotok

  • pot

    ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Aljaževa pot, Apalaška pot, Jakobova pot, Jurčičeva pot, Levstikova pot, Urbanova pot; Morska pot svetega Lovrenca |prekop|

    KRAJEVNO IME: Novi Pot

  • potok

    manjša, v strugi tekoča voda (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Bršljinski potok, Kobiljski potok, Mangrtski potok, Mirtoviški potok; Loški potok |dolina|

    KRAJEVNO IME: Črni Potok, Dolenji Potok, Jablaniški Potok, Kačji Potok, Kamni Potok, Krvavi Potok

  • prag

    1. nizka skalnata pregrada v rečni strugi (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Jakilov prag

    2. obsežno razpotegnjeno površje, ki ločuje povodja, kotline (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Lundski prag, Galapaški prag

    3. območje, kjer se zložno gorsko pobočje prelomi v bolj strmo (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Divaški prag |učna pot|

  • pragozd

    gozd, ohranjen v naravnem stanju (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Amazonski pragozd, Kočevski pragozd, Krakovski pragozd, Rajhenavski pragozd

  • prekop

    v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovbo (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Gruberjev prekop, Korintski prekop, Panamski prekop, Sueški prekop

  • prelaz

    nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Bormijski prelaz, Radeljski prelaz, Šipčenski prelaz

  • preliv

    ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Beringov preliv, Bosporski preliv, Gibraltarski preliv, Magellanov preliv, Rokavski preliv, Tajvanski preliv

  • prelom

    razpoka v kamninskih skladih, nastala zaradi premika kamnin (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Divaški prelom, Idrijski prelom, Velikonočni prelom; Amsterdamski prelom |podvodna oblika|

  • preval

    nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo; sopomenka prelaz (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Srenjski preval, Studorski preval

  • primorje

    svet pri morju (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: nekdaj Avstrijsko primorje, Črnogorsko primorje, Slovensko primorje, Tržaško primorje

  • prospekt

    zlasti v ruskem okolju široka, ravna velemestna ulica (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kutuzovski prospekt, Leningrajski prospekt, Nevski prospekt

  • puščava

    obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Libijska puščava, Mala peščena puščava, Velika arabska puščava, Velika Viktorijina puščava

  • ravan

    zastarelo navadno večji raven svet; sopomenka ravnina (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Dravska ravan, Goška ravan, Krška ravan, Murska ravan; Pasja ravan |vrh|

    KRAJEVNO IME: Četena Ravan, Dolenja Ravan, Gorenja Ravan

  • ravnik

    ostanek nekdaj uravnanega površja (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Barklyjev ravnik, Belokranjski ravnik, Logaški ravnik, Slavinski ravnik; Amundsenov ravnik |podvodna oblika|

  • razglednik

    gora, hrib, s katerega je dober razgled (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Vodnikov razglednik

  • reber

    nagnjen svet, strmina (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Volovja reber, Zdenska raber

    KRAJEVNO IME: Brezova Reber, Jelenska Reber, Kriška Reber, Topla Reber

  • rebro

    narečno nagnjen svet, strmina (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Severno rebro |plezalna smer|

    KRAJEVNO IME: Drensko Rebro, Strmo Rebro

  • regijski park

    obsežnejše območje z naravnimi znamenitostmi, ki je zakonsko zavarovano (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park

  • reka

    večja, v strugi tekoča voda (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Rumena reka, Vzhodna reka, Biserna reka

    KRAJEVNO IME: Babna Reka, Kočevska Reka, Marija Reka

  • republika

    država, v kateri je na čelu za določeno dobo izvoljeni predsednik (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Helenska republika, Islamska republika Iran, Kirgiška republika, Sirska arabska republika

  • ribnik

    večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Betnavski ribnik, Rački ribnik, Tivolski ribnik

  • rob

    mesto, pas, kjer se spremeni nagib sveta (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Kraški rob, Zeleni rob; Kozlov rob |vrh|

  • rog

    1. vitka in koničasta pokončna skalna tvorba v steni, grebenu (PnTS*)

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Kočevski Rog |planota|, Mali Rog |vrh|, Veliki Rog |vrh| (člen 62)

    2. kar je po obliki podobno rogu

    NEKRAJEVNO IME: Afriški rog |Etiopija, Džibuti, Somalija|

  • rokav

    stranska struga (reke) (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Veržejski rokav, Petišovski rokavi

  • rovt

    narečno gorenjsko s travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Lengarjev rovt, Poldov rovt, Tilčev rovt; Zali rovt |soseka|

    KRAJEVNO IME: Javorniški Rovt, Laški Rovt, Nemški Rovt, Plavški Rovt

  • rt

    skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Čeljuskinov rt, Petelinji rt, Savudrijski rt, Severni rt, Zeleni rt

  • rtič

    manjšalnica od rt (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Debeli rtič

  • rudogorje

    gorovje, bogato z rudami (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Češko rudogorje, Erdeljsko rudogorje, Slovaško rudogorje

  • sadna cesta

    posebej označena, turistično urejena cesta po sadjarskem območju

    NEKRAJEVNO IME: Brkinska sadna cesta

  • sedlo

    nižji del gorskega slemena, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo (PnTS); sopomenka prelaz, preval

    NEKRAJEVNO IME: Kamniško sedlo, Korensko sedlo, Mangrtsko sedlo, Nevejsko sedlo, Pavličevo sedlo

  • severna stena

    v Alpah proti severu obrnjena, navadno večja, bolj strma, težje prehodna stena gore (PnTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Triglavska severna stena

  • selo

    zastarelo vas, naselje (SSKJ)

    KRAJEVNO IME: Arnovo Selo, Čudno Selo, Dečno Selo, Dolenje Medvedje Selo, Opatje Selo, Račje Selo, Ribniško Selo, Stara Sela, Uršna Sela, Velika Sela

  • selce

    manjšalnica od selo

    KRAJEVNO IME: Dolenje Selce, Gorenje Selce, Spodnje Selce, Zgornje Selce

  • skala

    trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Ayersova skala, Gibraltarska skala

  • slap

    večja količina v loku padajoče vode (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Angelov slap, Gregorčičev slap, Spodnji Martuljkov slap, Martuljški slapovi, Niagarski slapovi

  • slatina

    naravni vrelec z vodo, ki vsebuje raztopljene mineralne snovi in se uporablja za pitje ali za zdravilne kopeli (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Ivanjševska slatina

    KRAJEVNO IME: Rogaška Slatina

  • smer

    umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Jubilejna smer, Slovenska smer

  • soline

    prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Paške soline, Piranske soline, Sečoveljske soline, Strunjanske soline, Ulcinjske soline

  • soteska

    ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Dovžanova soteska, Olduvajska soteska, Pokljuška soteska, Rugovska soteska

  • spodmol

    kratka vodoravna jama pod previsno steno (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Betalov spodmol, Blažev spodmol, Markov spodmol, Županov spodmol

  • sprehajališče

    kraj, prostor za sprehajanje (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Jakopičevo sprehajališče, Plečnikovo sprehajališče

  • stena

    strmo skalnato pobočje (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Kriška stena, Osapska stena

  • stepa

    obširen travnat svet (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Kirgiška stepa, Kulundinska stepa, Masajska stepa

  • steza

    zelo ozka, preprosta pot za pešce (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Mačja steza, Premužičeva steza, Martinj steza

    KRAJEVNO IME: Rakova Steza

  • stog

    zlasti v lastnih imenih stožčast vrh gore (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Jezerski Stog, Krsteniški Stog (člen 62)

  • ščit

    najstarejši geološko nespremenjeni del celine (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Baltiški ščit, Kanadski ščit

  • šelf

    dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Amazonski šelf, Rossov ledeni šelf

  • škaf

    okrogla kotanja v snegu, nastala zaradi udarjanja curka vode in kroženja toplega zraka (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Matkov škaf

  • špica

    koničast vrh gore ali skalnate vzpetine (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Celovška špica, Krniška špica, Kukova špica, Slemenova špica, Mala Vrbanova špica, Zeleniške špice

  • špičje

    greben z ostrimi vrhovi (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Veliko Špičje |vrh|, Malo Špičje |vrh| (člen 62)

  • špik

    knjižno izrazito koničast vrh gore (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: z veliko začetnico Konjski Špik, Poliški Špik (člen 62)

  • štradon

    pot, cesta na Ljubljanskem barju (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Ilovški štradon, Jelšev štradon, Knezov štradon

  • tektonski jarek

    ob vzporednih prelomih tektonsko ugreznjeno ozemlje (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Mežiški tektonski jarek, Srednjeafriški tektonski jarek, Veliki tektonski jarek

  • terme

    zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; sopomenka toplice (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Rimske terme

  • tok

    nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Antarktični krožni tok, Humboldtov tok, Kalifornijski tok, Zalivski tok

  • toplice

    zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Klunove toplice, Medijske toplice, Moravske toplice, Ptujske toplice

    KRAJEVNO IME: Dolenjske Toplice, Moravske Toplice, Rimske Toplice, Šmarješke Toplice

  • trg

    odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Glavni trg, Kongresni trg, Mestni trg, Rdeči trg, Stari trg

    KRAJEVNO IME: Stari Trg

  • turn

    1. nižje pogovorno cerkveni stolp, zvonik (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Baumkircherjev turn |grad|, Gracarjev turn |grad|, Hudičev turn |stavba|, Šrajbarski turn |grad|

    KRAJEVNO IME: Šinkov Turn

    2. velika, pokončna skalna tvorba v steni, grebenu (PnTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Košutnikov turn

  • učna pot

    pot, speljana po območju z naravnimi znamenitostmi, posebnostmi, namenjena izobraževanju (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Gradnikova učna pot, Kosmačeva učna pot, Koščeva učna pot

  • ulica

    pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Čopova ulica, Idrijska ulica, Kolodvorska ulica, Slovenska ulica, Trubarjeva ulica

  • uvala

    podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom; večja vrtača (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Rakovška uvala

  • vas

    podeželsko naselje kmetijskega izvora, navadno manjše od mesta in brez pomembnejših centralnih, upravnih funkcij (GTS)

    KRAJEVNO IME: Arja Vas, Artiža Vas, Bitnja Vas, Bizeljska Vas, Dolenja Vas, Grajska Vas, Nemška Vas, Orla Vas

  • vinska pot

    posebej označena, turistično urejena cesta po vinorodnem območju (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Jeruzalemska vinska pot, Ljubljanska vinska pot, Rogaška vinska pot

  • vintgar

    zelo ozka rečna dolina ali soteska z navpičnimi stenami (PnTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Bistriški vintgar, Blejski vintgar, Iški vintgar, Oplotniški vintgar

  • višavje

    obsežnejše območje visokega sveta (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Armensko višavje, Etiopsko višavje, Golansko višavje, Gvajansko višavje, Škotsko višavje

  • voda

    tekočina, ki kot reka, jezero, morje sestavlja vodni ovoj Zemlje ali hidrosfero (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Težka voda

    KRAJEVNO IME: Dolnja Težka Voda, Gornja Težka Voda, Bele Vode

  • vojvodstvo

    država, ki ji vlada vojvoda

    NEKRAJEVNO IME: Veliko vojvodstvo Luksemburg

  • vrata

    1. ozek morski preliv, ki povezuje večje morje s stranskim, zaprtim morjem (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Dovrska vrata, Otrantska vrata

    2. širši, nižji del grebena, kjer je mogoč prehod (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Jermanova vrata, Trajanova vrata

  • vrh

    najvišji del vzpetine, grebena, hriba (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Bukov vrh, Črni vrh, Jezerski vrh, Sinji vrh, Trdinov vrh

    KRAJEVNO IME: Aženski Vrh, Belski Vrh, Bukov Vrh, Cerkljanski vrh, Črni Vrh, Hlevni Vrh, Janževski Vrh, Otiški Vrh

  • vršac

    mogočen vrh, gora (PnTS)

    NEKRAJEVNO IME: Plazjanski vršac, Vodnikov vršac

  • vršaj

    kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih v širšo glavno dolino (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Korenški vršaj; Amazonkin vršaj |podvodna oblika|, Borovniški vršaj |vodno zajetje|, Iški vršaj |vodno zajetje|

  • vrt

    negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Egrov vrt, Försterjev vrt, Jakopičev vrt; Beletov vrt |arheološko najdišče|, Ferantov vrt |soseska|, Ljudski vrt |stadion|

    KRAJEVNO IME: Babni Vrt, Jesenov Vrt

  • vrtača

    podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Žagarjeva vrtača

    z veliko začetnico Begunjska Vrtača |vrh| (člen 62)

  • vzhod

    publicistično vzhodni del kake geografske ali politične celote (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Bližnji vzhod, Daljni vzhod, Srednji vzhod

  • zabaviščni park

    tematski park, namenjen zabavi in sprostitvi obiskovalcev (UTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Disneyjev zabaviščni park

  • zahod

    publicistično zahodni del kake geografske ali politične celot (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Divji zahod, Srednji zahod

  • zaliv

    v kopno segajoč del morja, jezera (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Aljaški zaliv, Bengalski zaliv, Koprski zaliv, Mehiški zaliv, Perzijski zaliv, Piranski zaliv, Prašičji zaliv, Simonov zaliv, Tržaški zaliv

  • zatok

    manjši, precej zaprt zaliv, rokav (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Strunjanski zatok, Studenški zatok, Škocjanski zatok

  • zemeljska ožina

    ozek pas kopnega med dvema oceanoma ali morjema (GTS*)

    NEKRAJEVNO IME: Panamska zemeljska ožina, Tehuantepeška zemeljska ožina

  • zid

    samostojna zgradba, ki omejuje prostor, prostore ob straneh (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Berlinski zid, Hadrijanov zid, Kitajski zid, Rimski zid, Severni Trajanov zid, Veliki zid

    KRAJEVNO IME: V Zideh

  • zijalka

    jama, votlina z vidnim vhodom (SSKJ*); varianta zijavka

    NEKRAJEVNO IME: Mokriška zijalka, Mornova zijalka, Potočka zijalka, Trbiška zijalka, Žagerska zijalka

  • zob

    manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene (SSKJ)

    NEKRAJEVNO IME: Hudičev zob; Babji zob |vrh|, Vrenski zob |vrh|

  • železnica

    pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili (SSKJ*)

    NEKRAJEVNO IME: Bohinjska železnica, Čezsibirska/Transsibirska železnica, Južna železnica

  • žleb

    podolgovata vdolbina v strmem pobočju, nastala zaradi občasnega toka vode ali proženja snežnih plazov (GTS)

    NEKRAJEVNO IME: Cjajnikov žleb, Hudičev žleb, Loški žleb, Turski žleb

    KRAJEVNO IME: Jelenov Žleb