SLOVNIČNI ORIS ZA PRAVOPIS

Uvod

{1}

Poglavje Slovnični oris za pravopis prinaša tista poglavja slovničnega opisa knjižne slovenščine, ki so neposredno ali posredno povezana s pravopisom ter pomembna za razumevanje glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvornih značilnosti knjižne slovenščine in katerim prilagajamo tudi besede in besedne zveze, ki jih prevzemamo iz drugih jezikov.

  • GLASOSLOVNI ORIS
  • ČRKOVNO‑GLASOVNE PREMENE
  • OBLIKOSLOVNI ORIS
  • BESEDOTVORNI ORIS
  • DODATEK

OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni objavi »Glasoslovnega orisa«, bo oblikovana po predstavitvi vseh podpoglavij v javni razpravi. Pojasnila glede zapisa in izrazja bodo z objavo vsakega podpoglavja še dopolnjena, v končni fazi pa bo posodobljen tudi pravopisni terminološki slovarček.

Pojasnila glede zapisa črk, glasov in fonemov (v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis)

Zapis v lomljenih oklepajih

{2}

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 pri opisih razmerja med glasovno in pisno podobo zaradi večje jasnosti pisne enote (črke) zapisujemo v lomljenih oklepajih, npr. ⟨lj⟩.

Zapis v oglatih oklepajih

{3}

V slovenskih slovarjih knjižnega jezika je fonološko‑fonetična transkripcija poenostavljena in zapisana v oglatih oklepajih, npr. [híša].

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis je jakostni naglas označen na samoglasnikih s tremi naglasnimi znamenji, in sicer z ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.

Naglasna znamenja na črkah e in o so uporabljena tudi za označevanje kakovosti, tj. širine oziroma ožine. Zato za kakovostno‑kolikostno razlikovanje ne uporabljamo znamenj iz mednarodne fonetične abecede (IPA), temveč za široka e in o pišemo ⟨ê⟩ in ⟨è⟩ oz. ⟨ô⟩ in ⟨ò⟩ (v IPI ⟨ɛ⟩ oz. ⟨ɔ⟩) ter ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ za ozka e in o (v IPI ⟨e⟩ oz. ⟨o⟩).

Razlikovalno ozkost nenaglašenih e in o označujemo s piko pod črkama v oglatem oklepaju, tj. kot ⟨ẹ⟩ in ⟨ọ⟩.

{4}

Pri zapisu izgovora v oglatih oklepajih uporabljamo nekatere črke iz IPE, in sicer: polglasnik /ə/ pišemo z obrnjeno črko e, tj. ⟨ə⟩. V pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis so vse tri dvoustnične variante fonema /v/ (zveneča [w], nezveneča [ʍ] in dvoglasniška [u̯]) zapisane z ⟨u̯⟩, tj. s črko u in polkrožcem spodaj.

Za označevanje mehčanih [nʲ] in [jʲ] namesto dvignjenega pomanjšanega j ⟨ʲ⟩ iz IPE uporabljamo opuščaj – ⟨l’⟩ in ⟨n’⟩.

S črtico nad črko ⟨¯⟩ označujemo podaljšani izgovor samoglasnikov in soglasnikov.

S povezajem⟩ označujemo istozložni izgovor besede s predlogom.

Označevanje zvenečnostnih premen

{5}

Zaradi gospodarnosti so zvenečnostne premene ali položajne variante v pravilih Pravopis 8.0 označene z vezajem. Vezaj označuje:

  1. 1. nezveneči izgovor v osnovni obliki in zvenečega v odvisnih sklonih (Ambrož [ambróž‑], bridž [brídž‑]);
  2. 2. položajno (alofonsko) varianto (Daneu [danév‑]).

V pravopisnem slovarju ePravopis je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan, premena pa je razvidna iz izgovora neosnovne, tj. rodilniške oblike: Ambrož [ambróš, rod. ambróža], bridž [bríč, rod. brídža]; Daneu [danéu̯, rod. danéva].

Zapis v poševnih oklepajih

{6}

Foneme in variante fonemov zapisujemo v poševnih oklepajih, npr. Maja /maja/. Ker vseh ni mogoče zapisati s črkami slovenskega pravopisa, uporabljamo nekatere črke iz mednarodne fonetične abecede.

slogovne posebnosti
Povezava med poenostavljenim slovenskim zapisom in mednarodno fonetično abecedo je predstavljena v preglednici črka – glas, iz katere je razvidno, da se v slovenskih priročnikih prilagojeno zapisujejo tako samoglasniki kot nekateri soglasniki, in sicer: široki e – /ɛ/, polglasnik – /ə/, široki o – /ɔ/; /dž/ – /dʒ/, /š/ – /ʃ/, /v/ – /ʋ/, /c/ – /ts/, /č/ – /tʃ/, /ž/ – /ʒ/, /r/ – /ɾ/ in /h/ – /x/.

Tipski prikazi sklopov

{7}

Kadar želimo v pravilih Pravopis 8.0 opozoriti, da se v danem zaporedju samoglasnikov in soglasnikov pojavlja kaka zakonitost, se odločimo za okrajšani zapis, v katerem z veliko črko V označujemo samoglasnike, z veliko črko C pa soglasnike. Izgovorni sklop soglasnika in samoglasnika zapišemo v oglatem oklepaju kot [CV], pisni sklop črk, ki označujejo soglasnike in samoglasnike, pa v lomljenem oklepaju kot ⟨CV⟩. Meje med zlogi so ponazorjene z vezaji oziroma v oglatem oklepaju s pikami (Drava [drá.va]).

Izrazje

{8}

V pravilih Pravopis 8.0 sta ob opisnih izrazih za položaj v besedi (na začetku besede ali na koncu besede) uporabljena izraza vzglasje (npr. črka ⟨v⟩ v vzglasju besede vreme) in izglasje (npr. izgovor dvočrkja ⟨nj⟩ v izglasju besede Kranj).