Obdobje
19. stol.
Ime avtorja
Josip Šuman.
Letnica rojstva in smrti
1836–1908
Kratek življenjepis avtorja
Narodni delavec, jezikoslovec in šolnik, rojen na Zgornji Ročici pri Zgornji Ščavnici. Šolo je obiskoval v Zgornji Ščavnici in v Mariboru, kjer je tudi maturiral. V letih 1855–1856 je v Gradcu študiral klasično filologijo in germanistiko, od leta 1857 pa poleg tega še slavistiko na Dunaju, kjer je bil študent Frana Miklošiča. Od leta 1859 je delal kot učitelj v Mariboru in kasneje v Avstriji, leta 1884 je postal gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, leta 1890 pa šolski nadzornik. Umrl je v Mošćenički Dragi na Hrvaškem, pokopan je v Ljubljani. Leta 1861 je bil med soustanovitelji mariborske čitalnice in Slovenske matice, sodeloval je pri organizaciji kulturnih prireditev, prizadeval si je za ustanovitev samostojne nižje slovenske gimnazije v Mariboru, v času, ko je bil šolski nadzornik, je bilo ustanovljenih ali razširjenih več šol po Sloveniji. Napisal je dve slovnici slovenskega jezika: priredbo Miklošičeve primerjalne slovnice in srednješolsko slovnico. Ukvarjal se je z etimologijo in kulturno zgodovino, prevajal je iz stare grščine in pripravljal grško slovnico, ki pa ni izšla. Več...
Izvirni naslov slovnice
Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni.
Vrsta dela
Znanstvena slovnica slovenščine z bogatim primerjalnim gradivom, prirejena po Miklošičevi primerjalni slovnici.
Vrsta dela (ključne besede)
Znanstvena slovnica, primerjalno-zgodovinsko jezikoslovje.
Leto in kraj 1. izdaje
1881, Ljubljana.
Uporabljena izdaja
1881, Ljubljana.
Fizični opis
380 str.
Število znakov
687.885
Razširjenost
Delo je bilo natisnjeno samo enkrat, bilo je slabo razširjeno, doživelo pa je predelavo v učbenik (1884).
Ciljni jezik
Slovenščina.
Metajezik
Slovenščina.
Jezik primerov
Slovenščina, stara grščina, nemščina, gotščina, latinščina, sanskrt, italijanščina, francoščina, stara cerkvena slovanščina, ruščina, ukrajinščina, poljščina, češčina, gornja lužiščina, dolnja lužiščina, bolgarščina, hrvaščina, srbščina.
Povzetek vsebine
1. Prvi del – glasoslovje: uvod (3–4), samoglasniki (4–52), soglasniki (52–76), 2. drugi del – morfologija: uvod (77), sklanjatev (77–118), spregatev (119–166), 3. tretji del – besedotvorje: uvod (167–173), tvorba glagolov oziroma glagolskih debel (173–193), tvorba imen (193–260), 4. četrti del – skladnja: uvod (261–266), o besednih vrstah (266–316), o pomenu besednih oblik (317–368), 5. popravki in dodatki (369–372), kratice (373–374), kazalo (375–380), pregled vsebine (381).
Avtorjev namen
Podati obsežen in mestoma dopolnjen izvleček iz primerjalne slovnice slovanskih jezikov Frana Miklošiča z vidika slovničnega opisa slovenskega jezika.
Splošni pomen
Delo je kljub velikemu obsegu in obilici podatkov razvojno nepomembno, saj je bilo brez vsakega dokumentiranega odmeva. Tudi kadar so ga jezikoslovci, ki jim je bilo namenjeno, uporabljali pri svojem delu, so se verjetno raje sklicevali na Miklošiča. Sama zasnova slovnice je bila za tisti čas očitno neprimerna.
Vpliv na delo
Delo je naslonjeno na delo Vergleichende grammatik der slavischen sprachen (1852–1578) Frana Miklošiča, vendar je zasnovano z drugega vidika in z drugim namenom, tako da ga lahko štejemo za samostojno delo, ki podatkovno temelji predvsem na Miklošičevi predlogi.
Vpliv na nadaljnja dela
Ob objavi je bila slovnica popolnoma prezrta in ni doživela nobene ocene ali vidnejše omembe. Na podlagi te slovnice je avtor nato pripravil učbenik slovenščine (1884). Karel Štrekelj je v svoji kritiki tega učbenika mimogrede skritiziral tudi obravnavano slovnico iz leta 1881. Ugotovil je, da je takšna slovnica za širši krog prezahtevna, za strokovno rabo pa nepotrebna, saj srednješolski učitelji raje posegajo po originalnem Miklošiču. S tem si je razlagal tudi njeno neodmevnost.
Literatura
ES; SBL; Štrekelj 1885. Seznam...
Avtor opisa
Mitja Trojar, Kozma Ahačič