Slovnice in pravopisi

20. stol.

Fran Ramovš.

1890−1952

Slovenski jezikoslovec, rojen v Ljubljani. Šolal se je v Borovnici in Ljubljani (1897–1902), na II. gimnaziji v Ljubljani (1902–10), študiral je jezikoslovje na Dunaju in v Gradcu (1910; 1911–14), kjer je doktoriral z delom o moderni vokalni redukciji v slovenščini (1914) in se habilitiral s tematiko furlanskih krajevnih imen. Leta 1919 je bil imenovan za rednega profesorja slovenskega jezika novoustanovljene univerze v Ljubljani. Predaval je historično slovnico slovenskega jezika, akcentologijo, splošno fonetiko, karakteristiko praslovanščine in dve leti še primerjalno indoevropsko slovnico. Kot jezikoslovec je izhajal iz mladogramatične šole, a se je preusmeril k substitucijski metodi, v kateri je dobil ključ za ugotavljanje glasovnega stanja v najstarejših razvojnih stopnjah slovanščine. Njegova prva razprava so Slowenische Studien (1918, 1920); sledile so ji monografije o konzonantizmu, zgodovini slovenskega jezika, slovenskih akcentskih pojavih in slovenskem vokalizmu. Ob svojem delu je ustvaril tudi vso potrebno slovensko lingvistično terminologijo. Velik del njegovega znanstvenega dela se nanaša na slovenska narečja. Bil je soavtor slovenskih pravopisov obdobja (1935–50) in idejni vodja del za veliki slovar slovenskega knjižnega jezika, za slovenski etimološki in historični slovar. Reševal je terminološke probleme za najrazličnejše stroke. Kot dekan filozofske fakultete (1926–27) in rektor ljubljanske univerze (1934) se je boril za ustanovitev AZU. Po 1945 je Akademijo preuredil po inštitutih in bil izvoljen za predsednika SAZU (1950). Umrl je v Ljubljani. Več...

Historična gramatika slovenskega jezika: II. Konzonantizem, V. Morfologija, VII. Dialekti, VII/dodatek: Kratka zgodovina slovenskega jezika I.

Vsa navedena poglavja so izšla kot samostojne knjige.

Zgodovinska slovnica.

II: 1924, V: 1952, VII: 1935, VII/dodatek 1: 1936, Ljubljana.

1924–1952, Ljubljana.

II: X + 518 str.; V: 170 str.; VII: XXXII + 204 str.; VII/dodatek 1: VIII + 246 str.

Ponatis Kratke zgodovine slovenskega jezika I: Ljubljana, ZRC SAZU, 1995.

Slovnica je bila zasnovana kot popolna zgodovinska slovnica, ki bi obsegala naslednja poglavja: I. Uvodna in splošna poglavja: postanek individualnosti slovenskega jezika; zgodovina slovenske slovnice, grafike, razmotrivanje o jezikovnih virih, predmetna literatura; opis glasov; II. Konzonantizem; III. Vokalizem; IV. Akcent; V. Oblikoslovje; VI. Sintaksa; VII. Dialektologija z dodatkom: zgodovina slovenskega knjižnega jezika. Avtor je uspel napisati samo del zastavljene slovnice, in sicer poglavje II (= Konzonantizem, 1924), VII (= Dialekti, 1935) ter prvi del dodatka k poglavju VII (= Kratka zgodovina slovenskega jezika I, 1936). Po njegovih predavanjih je nastal tudi nekakšen osnutek poglavja V (= Morfologija slovenskega jezika, 1952), ki ga je avtor sam korigiral in odobril za objavo. V rokopisu sta ostala dva dela poglavja I: Zgodovina slovenske slovnice in Slovenska grafika (oboje objavljeno v Fran Ramovš: Zbrana dela I, ur. Tine Logar in Jakob Rigler, Ljubljana: SAZU, 1971).

Slovenščina.

Slovenščina.

Slovenščina, primeri so vzeti tudi iz narečij, rekonstruiranih in izpričanih starejših oblik ter drugih, večinoma slovanskih jezikov.

II. Konzonantizem: Uvodna besedila (I–1), ł, l, l' (2–70), r, ŕ (70–84), n, ń, m (84–128), ṷ, w, v, f (128–162), i̭̭, j (162–176), p, b (177–191), t, d (191–227), k, g, ch (227–250), ti̭̭, di̭̭ (250–277), sti̭̭, ski̭̭, zdi̭̭, zgi̭̭ (277–286), c, z, s, in č, ž, š (286–311), Splošni pojavi (311–317), Kazala (318–335), Popravki (336). V. Morfologija: Predgovor (3), Uvod (5–10), Tematologija (11–27), Morfologija nomina in pronomina (29–115), Morfologija glagola (117–150), Seznami in kazala (151–170).
VII. Dialekti: Vsebina (V–VI), Uvodna poglavja (VII–XXXII), Koroška dialektična skupina (1–29), Rezijanski dialekt (30–41), O dialektih na slovenskem jugozapadu (42–50), Beneško-slovenski dialekt (51–60), Kraški dialekt (61–68), Notranjski dialekt (69–72), Slovenski dialekti v Istri (73–75), Obsoški dialekt (76–81), Rovtarska dialektična skupina (82–105), O slovenskih centralnih dialektih (106–109), Selški dialekt (110–113), Gorenjski dialekt (114–122), Dolenjski dialekt (123–134), Belokrajinski dialekti (135–144), O štajerskih dialektih (145–149), Bizeljsko-obsotelski dialekt (150–155), Savinjski dialekt (156–159), Osrednji štajerski dialekt (160–163), Pohorsko-kozjaški dialekt (164–169), Severovzhodna štajerska dialektična skupina (170–173), Goričanski dialekt (174–176), Prleški dialekt (177–182), Prekmurski dialekt (183–193), Zaključek, kazala, popravki, zemljevid (195–206).
VII/dodatek 1 (= Kratka zgodovina slovenskega jezika 1): Uvod (1–12), O prvotni slovenščini (13–67), Položaj slovenščine v krogu slovanskih jezikov (68–95), Razčlenjenje slovenskega jezika (96–145), Vokalizem (146–242), Kazali (243–256).

Avtor je želel podati celovito zgodovinsko slovnico, torej opis in pojasnila o celotnem razvoju jezikovnih glasov, oblik in njihovih zvez v govorne enote. Kot najmlajšo stopnjo tega razvoja pojmuje avtor živo narodovo govorico, starejše stopnje pa ugotavlja na podlagi jezika knjižnih, rokopisnih del in drugih izpričanih zapisov ter s primerjalno metodo.

SBL. Seznam...

Kozma Ahačič

Avtorske pravice še niso potekle!