Obdobje
18. stol.
Ime avtorja
Adam Bohorič.
Varianta zapisa imena
Adam Bohorizh.
Letnica rojstva in smrti
ok. 1520–1598
Kratek življenjepis avtorja
Protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika. Rojen v okolici Brestanice v Sloveniji, bakalavreat je dosegel 1547 na Dunaju, nato študiral na artistični fakulteti v Wittenbergu, kjer je bil tudi učenec Filipa Melanchthona. Med letoma 1551–63 je bil v Krškem vodja lastne šole, 1566–82 in 1595–98 pa ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Poleg slovnice je napisal še (danes izgubljeno) delo Elementale Labacense cum Nomenclatura trium linguarum, Latinae, Germanicae et Sclavonicae (ok. 1580) ter fragmentarno ohranjeno delce Otrozhia tabla (1580). Bil je član revizijske komisije za slovenski prevod Biblije (1584). To delo je vzpodbudilo tudi nastanek slovnice.
Ime prireditelja slovnice
Hipolit Novomeški.
Varianta zapisa imena
Janez Adam Geiger (rojstno ime).
Letnica rojstva in smrti
1667–1722
Kratek življenjepis prireditelja
Rojen kot Janez Adam Gaiger v Novem mestu. Šolal se je predvidoma pri jezuitih v Ljubljani, nato pa je deloval kot lektor filozofije ter bogoslovja. Bil je kapucin ter med drugim tudi predstojnik samostanov v Kranju, Novem mestu in Ljubljani. Ob prevajalskem delu je pripravil za tisk tudi slovar, ki pa je ostal v rokopisu, saj je med pripravami na tisk naletel na slovnico Adama Bohoriča, ki jo je nato priredil, namesto da bi izdal z njo neusklajeno besedilo slovarja. Umrl je v Kranju.
Izvirni naslov slovnice
Grammatica Latino-Germanico-Slavonica. Ex pervetusto exemplari ad modernam in Carniolicâ Linguâ loquendi methodum acommodata, à plurimis expurgata mendis, & Germanicis aucta dictionibus. à Quodam Linguae Slavicae, Amatore in communem utilitatem, ſtudioſae Juventuti, Interioris Auſtriae, Specialiter Dedicata.
Prevod naslova
Latinsko-nemško-slovenska slovnica, prirejena po zelo starem primerku v nov slovnični priročnik kranjskega jezika, očiščena mnogih napak in pomnožena z nemškimi izrazi. Nek ljubitelj slovenskega jezika jo še posebej posveča v splošno rabo ukaželjni mladini Notranje Avstrije.
Ostali naslovi v rabi
Grammatica Latino-Germanico-Slavonica, Hipolitova slovnica.
Opombe k naslovu
Avtor zamolči tako svoje ime kakor ime avtorja izvirne verzije slovnice ter njen naslov, saj gre za protestantsko delo, prireditelj pa je katolik. Podpisan je le avtor predgovora s posvetilom, založnik Janez Jurij (Joannes Georgius) Mayr.
Vrsta dela
Didaktična slovnica za praktično rabo z malo teorije, namenjena predvsem govorcem slovenščine z dobrim poznavanjem osnov latinske slovnice ter znanjem nemščine.
Vrsta dela (ključne besede)
Didaktična slovnica.
Leto in kraj 1. izdaje
1715, Ljubljana.
Uporabljena izdaja
1715, Ljubljana.
Fizični opis
[16] + 224 str.
Število znakov
244.000
Razširjenost
Po tej priredbi sta narejeni še dve izdaji Bohoričeve slovnice, skrajšana rokopisna izdaja (1755) ter priredba v nemškem jeziku (1758). Pri obeh vir ni naveden.
Ciljni jezik
Slovenščina.
Metajezik
Latinščina.
Jezik primerov
Slovenščina; slovenski primeri so prevedeni v latinščino ter večinoma tudi v nemščino.
Povzetek vsebine
Predgovor s posvetilom (str. )(2a–)(8b). 1. Pravopis [de orthographia Latino Slavonica] (1–10), 2. ime [de nomine ejusque accidentibus] (11–66), 3. zaimek [de pronomine] (67–87), 4. glagol [de verbo] (87–162), 5. prislov, predlog, veznik, medmet [de adverbiis, praepositionibus, conjuctionibus et interjectionibus] (162–176), 6. skladnja [de syntaxi] (177–223); nekaj vrst metaplazma [de metaplasmi quibusdam speciebus] (223), prozodija ali naglas [de prosodia seu accentu] (223–224).
Avtorjev namen
Avtor priredbe želi s slovnico, ki jo posveti kranjskim, štajerskim in koroškim stanovom, vsem (potencialnim) govorcem slovenščine, še posebej pa »plemeniti in neplemeniti« mladini, pomagati k še boljšemu obvladanju (knjižne) slovenščine. Glede na izvirno Bohoričevo slovnico lahko spremljamo pri namenu te priredbe nov status, ki naj ga ima takšna slovnica v slovenskem prostoru: ker »znanstveno« obvladovanje jezika ni samoumevno in se ga moramo naučiti, je za avtorja uvoda v to priredbo vloga slovnice za slovenske govorce mnogo pomembnejša, kot je bila za Adama Bohoriča. Zato ni dovolj, če slovnica doseže samo plemenito mladino, ampak mora – poleg drugih starejših in neimenovanih naslovnikov – doseči vse mlade izobražence, torej vse, ki znajo latinsko, oziroma – kot zapiše avtor že na naslovnici slovnice – »vso ukaželjno mladino«.
Splošni pomen
Priredba prinaša kar nekaj avtorskih dodatkov (najopaznejša sta poglavje o pravopisu ter razdelek o nepravilnih glagolih), mnoga mesta izvirne Bohoričeve slovnice pa so izpuščena z mislijo na nove uporabnike.
Besedne vrste
Kakor Bohorič tudi Hipolit ločuje osem delov govora, pri čemer sledi latinski tradiciji. Člen [articulus] obravnava znotraj imena, prav tako v poglavje o imenu vključi obsežno obravnavo števnikov. Ime deli na lastno [proprium] in občno [appellativum], slednjega pa na samostalnik [substantivum] in pridevnik [adiectivum]. Čeprav uvodoma našteva deležnik kot posebno besedno vrsto, jo v nadaljevanju obravnava znotraj poglavja o glagolu.
Terminološke inovacije
Jih ni.
Ilustrativni korpus
Primeri so večinoma povzeti po Bohoričevi slovnici, vendar jim je večinoma dodan še nemški prevod. Primeri, ki so dodani na novo ali spremenjeni, običajno služijo lažjemu razumevanju ali so po avtorjevem mnenju sodobnejši oziroma primernejši. Kaže, da se je izogibal tudi primerom, ki jih je doživljal kot nemške ali latinske tujke. Več primerov je izpuščenih.
Dodatna oznaka
Hipolitova priredba Bohoričeve slovnice opisuje knjižno slovenščino, kakor se je rabila 130 let pred nastankom slovnice. Glede na to, da se je govorjeni jezik vmes močno spreminjal, »stari« knjižni jezik pa so pisci še v 18. stoletju dojemali kot ideal, je bilo ustvarjanje nove priredbe vsekakor pogumno delo, povezano z občutkom negotovosti, kaj je prav in kaj ne. Kljub temu je bil Hipolit svojemu delu kos. Po potrebi je dodajal besedilo, ki dodatno razlaga določeno slovnično problematiko, dopolnjeval je mesta, za katera je menil, da so pomanjkljivo razložena, nekatere dele slovnice (npr. poglavje o pravopisu) pa je zaradi spremenjenih jezikovnih okoliščin napisal skoraj povsem na novo, saj je moral uporabniku slovnice razložiti, zakaj se slovenščina piše drugače, kot se govori.
Vpliv na delo
Delo je v celoti naslonjeno na Bohoričevo slovnico, v poglavju o pravopisu pa zasledimo tudi vpliv besedila Praemonitio ad lectorem, ki ga je kot uvod v delo Evangelia inu Lyſtuvi leta 1672 napisal Janez Ludvik Schönleben.
Vpliv na nadaljnja dela
Po tej priredbi sta bili narejeni nadaljnji dve priredbi Bohoričeve slovnice: skrajšana rokopisna priredba iz leta 1755 z naslovom Grammatica Latino-Germanico-Slavonica ex pervetusto exemplari ad modernam in Carniolica lingua loquendi methodum accomodata ter prirejeni prevod v nemščino iz leta 1758 z naslovom Grammatica oder Windisches Sprach-Buch ter na novo dodanim trojezičnim slovarčkom. Avtorji obeh del so neznani. Poglavje o pravopisu je verjetno vplivalo tudi na rokopisno slovnico Jurija Japlja (1807).
Literatura
Ahačič 2012; SBL; Slodnjak 1971. Seznam...
Avtor opisa
Kozma Ahačič
