Obdobje
20. stol.
Ime avtorja
Olga Sergejevna Plotnikova.
Letnica rojstva in smrti
1942–
Kratek življenjepis avtorja
Ruska jezikoslovka, slovenistka, rojena v mestu Uren v Rusiji. Po končanem študiju slavistike na filološki fakulteti v Moskvi (1965) je med letoma 1967 in 1968 gostovala na beograjski in ljubljanski filozofski fakulteti. Od leta 1968 je zaposlena na moskovski МГУ. Leta 1976 je zagovarjala doktorsko disertacijo o glagolskem vidu v slovenskem jeziku z naslovom Способы глагольного видообразования и некоторые особенности функционирования видов в современном словенском языке, leta 1987 pa je postala docent. Vsa leta je gojila intenzivne stike s Slovenijo. Glavni temi njenega raziskovanja sta slovenski glagol in zgodovina slovenskega jezika na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Skupaj z Jožetom Severjem sta leta 1990 izdala rusko-slovenski ter slovensko-ruski slovar (več ponatisov). Leta 2000 je prejela častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo na področju slovenistike v Rusiji.
Izvirni naslov slovnice
Словенский язык.
Prevod naslova
Slovenski jezik.
Vrsta dela
Slovnica za študente slovanskih in rusističnih oddelkov na ruskih univerzah.
Vrsta dela (ključne besede)
Slovnica za tujce.
Leto in kraj 1. izdaje
1990, Moskva.
Uporabljena izdaja
1990, Moskva.
Fizični opis
199 str.
Število znakov
310.000
Razširjenost
Delo je bilo izdano v 500 izvodih na moskovski univerzi МГУ.
Ciljni jezik
Slovenščina.
Metajezik
Ruščina.
Jezik primerov
Slovenski primeri so dosledno prevedeni v ruščino.
Povzetek vsebine
1. Uvod in priporočena literatura (3–6), 2. pravopis, raba črk in glasoslovje (7–22), 3.oblikoslovje (23–101), 4. nekaj skladenjskih posebnosti (102–106), 5. besedotvorje (107–112), 6. besedila s komentarji (113–142), 7. slovar (143–196).
Avtorjev namen
Napisati zgoščeno pregledno slovnico slovenščine s poudarkom na oblikoslovju ter na razlikah med slovenščino in ruščino za jezikoslovno razgledanega govorca ruskega jezika.
Splošni pomen
To je zaenkrat (poleg opisa slovenščine v delu Славянские языки: Очерки грамматики западнославянских и южнославянских языков, Moskva, 1977, in podobnih del ter učbenikov) edina večja ruska slovnica slovenskega jezika. Kaže dobro poznavanje slovnice Jožeta Toporišiča, pri praktičnih rešitvah pa običajno sledi predhodnim slovenskim slovnicam, predvsem t. i. slovnici štirih (1956, navaja ponatis 1973), ruski jezikoslovni tradiciji ter pomembnejšim slovnicam za tujce (med priporočeno literaturo so navedeni Claude Vincenot, Rado L. Lenček in Gunnar Olaf Svane).
Besedne vrste
Ločuje deset tradicionalnih besednih vrst (samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, prislov, glagol, predlog, veznik, členek, medmet) z opozorilom, da je rešitev v sodobni slovnici Jožeta Toporišiča drugačna.
Ilustrativni korpus
Primere jemlje predvsem iz slovenske umetnostne literature.
Literatura
Avtor opisa
Kozma Ahačič