Dostopnost
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Problemski sklop zajema imena slovenskih in tujih pokrajin, dežel in regij. V njem so tudi imena večjih upravnih enot, ki jih ne uvrščamo med (zvezne) države in pri katerih je v praksi težko ločevati, kdaj gre za stvarno in kdaj za zemljepisno ime.
Imena pokrajin poimenujejo ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost (Dunajski gozd, Notranjski kras) oz. določeno ozemlje nasploh (Gorenjska, Podravje). Med upravne enote spadajo zvezne države (Alabama, Arunačal Pradeš, Cojedes, Južna Avstralija, Minas Gerais), grofije (Avon, Gwynedd, Južni Yorkshire), okrožja (Berkshire) in druge upravne enote (regije, departmaji, okraji: Košiški okraj, Stavropolski okraj).
Nabor vključuje:
Zgradbeno so zajeta zemljepisna imena
Novost glede na SP 2001 so nekatera imena pokrajin in večjih upravnih enot, ki do sedaj še niso bila uslovarjena. Prav tako so nove ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje, npr. kadar se ime pokrajine nahaja v položaju desnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom, na kar je opozorjeno s pojasnilom »kot prilastek«, npr. Alzacija kot prilastek vinogradniki iz francoske pokrajine Alzacije/Alzacija; Poitou kot prilastek kolesarjenje po francoski pokrajini Poitou; Nevada kot prilastek puščava v zvezni državi Nevada.
Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora. Tako se je za nekatera imena pokrajinskih enot v preteklosti uveljavilo slovensko ime, ki je navedeno tudi v slovarskem sestavku: Južna Avstralija angleško South Australia; Zadrska županija hrvaško Zadarska županija; Kujavija poljsko Kujawy; Bretanja francosko Bretagne, bretonsko Breizh. Zaradi dogovora o podomačevanju imen pokrajin je uporabnik s kazalko »ustrezneje« usmerjen k ustreznemu slovarskemu sestavku, npr. Touraine |pokrajina v Franciji| ustrezneje Turena. Raba nekaterih, v preteklosti neustrezno podomačenih imen je danes nepriporočljiva, na kar je prav tako opozorjeno s kazalko »ustrezneje« (Georgija ustrezneje Georgia).
Razlaga »drugo ime za« opozarja, da je za pokrajino prisotnih in ustaljenih več imen (Beloveški gozd |drugo ime za Beloveško puščo|). Pojasnilo »nekdaj« je dodano ob imenu pokrajine, ki je obstajala v preteklosti (Videmska pokrajina nekdaj |pokrajina v Furlaniji-Julijski krajini|). Nekatera imena se v rabi pojavljajo tudi v skrajšani obliki, na kar je v slovarju opozorjeno z razlago »skrajšano ime za« (Šavrini |skrajšano ime za Šavrinsko gričevje|); če je skrajšano ime nastalo s poenobesedenjem izhodiščnega imena (npr. Šavrini iz Šavrinsko gričevje), sta uslovarjeni obe imeni, vodilka »primerjaj« pa uporabnika usmerja k izhodiščnemu imenu (Brda |skrajšano ime za Goriška brda| primerjaj Goriška brda). Na rabo skrajšanih oblik imena, ki so uporabljene v manj formalnih govornih položajih, opozarja pojasnilo »skrajšano, manj formalno«: Rio de Janerio skrajšano, manj formalno pustni karneval v Riu.
V okviru nadomestnih krajevnih imen slovar predstavlja nekaj redkih izrazov, ki jih pišemo z veliko začetnico, če jih uporabljamo namesto lastnih imen (Obala za Slovensko Primorje). Med zemljepisna lastna imena slovar uvršča slovensko zgodovinsko pokrajino Vojvodino Kranjsko, ki je bila v SP 2001 prikazana kot opisno poimenovanje, pri katerem začetnemu občnemu poimenovanju (vojvodina) sledi določilo v imenovalniku (Kranjska). Na novo so vključeni tudi nekateri eksonimi in alonimi. Tako sta npr. alonima Adelijina obala in Adelijina zemlja opisana kot »drugo ime za« in vsebujeta vodilko »primerjaj«, ki usmerja k eksonimu Adelijina dežela, ki je pogosteje uporabljeno oz. priporočljivejše ime.
Nekatera imena v problemskem sklopu imajo občne enakozvočnice. V slovarskem sestavku je uporabnik o enakozvočnih imenih obveščen z vodilko »primerjaj«, npr. Bolivar |zvezna država v Venezueli| primerjaj bolivar (denarna enota).
V slovarju so nekatera normativna vprašanja obravnavana v posebnem razdelku, ki prinaša dodatno pojasnilo, povezano z iztočnično besedo. Pri francoski pokrajini Sundgau [zúndgau̯] je tako opozorjeno na izgovorno posebnost: Ime Sundgau je bilo prevzeto v preteklosti prek nemščine. Sodobna načela za prevzemanje neposredno iz francoščine bi narekovala izgovor [sungó], ki pa v knjižnem jeziku ni uveljavljen.
Besedotvorna gnezda v ePravopisu so v primerjavi s SP 2001 razširjena; prinašajo podatke o tvorbi prebivalskih imen za oba spola ter o iz njih tvorjenih pridevnikih (Arizona: Arizonec, Arizonka, Arizončev, Arizonkin, arizonski; Queensland: Queenslandčan, Queenslandčanka, Queenslandčanov, Queenslandčankin, queenslandski). Pri tem smo vključili tudi pogoste, a do sedaj neuslovarjene tvorjenke, npr. Latinoameričan in Latinskoameričan tudi Latinski Američan. V slovar je vključen podatek o izhodišču, iz katerega je ime izpeljano (Koprska brda izhodišče Koper), z vodilko »primerjaj« pa je vzpostavljena povezava z uslovarjenimi iztočnicami, ki so sestavina lastnega imena (Koprska brda primerjaj koprski, brdo; Tržaški Kras primerjaj tržaški, Kras).
Imena imajo v geslu prikazano predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (v Glamorganu, iz Glamorgana, v Glamorgan; v Frigiji, iz Frigije, v Frigijo).
Nekatera zemljepisna imena pokrajin ženskega spola na -ska/-ška (Gorenjska) imajo vzporedno obliko srednjega spola (Gorenjsko). Te oblike so med seboj povezane z vodilko »primerjaj«, npr. Gorenjska primerjaj Gorenjsko. Ta imena nimajo enotne sklanjatve: v rodilniku (Od kod?) se pojavljata obliki obeh spolov, zaradi mešanja oblik se uveljavlja tudi predlog z/s ob samostalniku ženskega spola. V slovarju je prikazana dvojnična možnost (Gorenjska, rod. z/iz Gorenjske; Gorenjsko, rod. z Gorenjskega variantno z/iz Gorenjske). V tožilniku (Kam?) in mestniku (Kje?) dajemo prednost srednjespolski obliki, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »ustrezneje« (Gorenjska, tož. v Gorenjsko ustrezneje na Gorenjsko, mest. v Gorenjski ustrezneje na Gorenjskem). Besedotvorno gnezdo pri imenih pokrajin tega tipa prinaša pomemben podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika z obrazilom -ski/-ški (Gorenjska: Gorenjec, Gorenjka, Gorenjčev, Gorenjkin, gorenjski; Gorenjsko: Gorenjec, Gorenjka, Gorenjčev, Gorenjkin, gorenjski).
Pravopisna pravila: § 63.
Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.
Acre
Adelijina dežela
Adelijina obala
Adelijina zemlja
Aguascalientes2
Akvitanija
Alabama
Alagoas
Aljaska
Alzacija
Amapa
Amazonas1
Amazonas2
Amazonsko nižavje
Andaluzija
Andra Pradeš
Angloamerika
Anzoátegui
Anžu
Apure2
Aragua
Arakan1
Arezzo
Arizona
Arkansas1
Arktika
Artois1
Arunačal Pradeš
Aveyron
Avon1
Bahia
Béarn
Beaujolais
Bedfordshire
Bela krajina
Beloveška pušča
Beloveški gozd
Beneška Slovenija
Bengalija
Berkshire1
Berkshire2
Berlin2
Berry3
Bizeljsko gričevje
Bližnji vzhod
Bohinj
Bolívar2
Bosna
Bray2
Brda
Brescia
Bresse
Bretanja
Brie2
Buckinghamshire
Burbonija
Burgundija
Cadore
Camargue
Cambridgeshire
Carabobo
Ceara
Cerkljanska
Cerkljansko
Charolais
Chianti
Cojedes
Cornwall
Crau
Cumberland
Cumbria
Cuneo2
Čečenija
Črnogorsko primorje
Daljni vzhod
Dalmacija
Devin2
Dežela
Divaški Kras
Doberdobski Kras
Dofineja
Dolenjska
Dolenjski kras
Dolenjsko
Dolnja Lužica
Donbas
Doneški bazen
Dorset
Dravska banovina
Dravska dolina
Dunajski gozd
Entre-deux-Mers
Espírito Santo
Falcón
Florida2
Frigija
Furlanija-Julijska krajina
Gaskonja
Georgia ← Georgija
Glamorgan
Goiás
Gorenjska
Gorenjsko
Goriška
Goriška brda
Goriško
Gornja Lužica
Gotenski boršt
Guárico
Gwynedd
Hampshire
Havaji1
Havajski otoki
Hercegovina
Himačal Pradeš
Holandija
Humberside
Iberija1
Idaho
Indiana
Iowa
Istra
Jutrova dežela
Jutrovo
Južna Avstralija
Južna Dakota
Južna Karolina
Južni Yorkshire
Kalifornija
Kampanija
Kansas
Karnija
Karpatski bazen
Katinski gozd
Kent2
Kentucky
Kolorado1
Komenski Kras
Koprska brda
Koprsko gričevje
Koprsko primorje
Koroška
Koroško
Kostel2
Kostelsko
Košiški okraj
Krakovski gozd
Kranjska
Kras2
Krim2
Kujavija
Kuzbas
Kuzneški bazen
Lacij
Landes2
Languedoc
Lara2
Laško2
Latinska Amerika
Limousin
Lincolnshire
Lorena2 ← Lotaringija
Louisiana
Lužica
Macerata
Mačkov graben2
Madža Pradeš
Maine1
Maine2
Maranhão
Marche1
Marke ← Marche2
Maryland
Mato Grosso
Mazurija
Mediteran1
Mezoamerika
Mezopotamija
Michigan
Minas Gerais
Minnesota1
Miranda2
Mirnska dolina
Misisipi1
Monagas
Montana
Moravska
Nagaland
Nebraska
Nevada
New Hampshire
New Jersey
New York2
Norfolk
Norik
Normandija
Northumberland
Notranjska
Notranjski kras
Notranjsko
Nova Mehika
Nueva Esparta
Obala
Obsotelje
Oceanija
Ohio1
Oklahoma
Oregon
Panonija1
Panonija2
Panonska nižina
Panonski bazen
Panonsko nižavje
Para
Paraíba
Parana1
Pensilvanija
Pernambuco
Piauí
Pichincha2
Pikardija
Podonavje
Podonavska regija
Podravje
Poitou
Pomurje
Portuguesa
Posavje
Posotelje
Prekmurje
Primorska
Primorsko
Provansa
Queensland
Rakhine
Repentabor2
Ribatejo
Rio de Janeiro
Rio Grande do Norte
Rio Grande do Sul
Rondônia
Roraima2
Roussillon
Santa Catarina
São Paulo
Savoja
Senožeška brda
Senožeško podolje
Septimanija
Sergipe
Severna Dakota
Severna Karolina
Severni Yorkshire
Sežanski Kras
Silicijeva dolina
Slovensko primorje
Sologne
Somerset
Spiš1
Spodnja Lužica
Spodnja Panonija
Srednji vzhod
Stavropolski okraj
Sucre2
Sudeti2
Suffolk
Sundgau
Svobodno tržaško ozemlje
Šampanja
Šavrini
Šavrinija
Šavrinska brda
Štajerska
Štajersko
Švabsko
Táchira
Tasmanija
Teksas
Tennessee4
Tocantins2
Tržaški Kras
Turena ← Touraine2
Turiec2
Ulster
Utah
Utar Pradeš
Vaud
Vermont
Videmska pokrajina
Viktorija3
Viktorijina dežela
Virginija
Vivarais
Vojvodina Kranjska
Warwickshire
Washington3
Yaracuy
Yorkshire ← Jorkšir
Zadrska županija
Zahodna Avstralija
Zahodna Virginija
Zahodni breg
Zasavje
Zgornja Lužica
Zulia2
Žumberak
Žumberška gora
Dostopnost
Dostopnost