Fran

Imena bitij: imena pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin

Geslovnik:

Problemski sklop zajema imena pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin.

Imena lahko glede na pisno podobo razdelimo v več skupin:

1. slovenska imena (Celjski, Gornjegrajski, Jamski, Ostrovrhar, Svibenski, Turjaški, Žovneški);
2. imena iz latiničnih pisav, ki jih podomačujemo in so brez obrazila (Burbon, Stroganov) ali pa imajo bodisi slovensko pridevniško obrazilo (Andeški, Kentski) bodisi obrazilo za pripadnika (Habsburžan, Jagelonec, Oldenburžan, Savojec);
3. imena iz latiničnih pisav, pri katerih ohranjamo pisno podobo prevzetih osebnih imen (Barbo-Waxenstein, Borgia, Medici, Nemanjić, Khisl, Pjast);
4. imena iz nelatiničnih pisav, pri katerih navajamo v sestavkih tudi uradne mednarodne različice, npr. s pojasnilom »po pinjinu« (Čin in Qin, Džov in Zhou, Šang in Shang).

Novosti:

Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Nekatera imena so pravopisno uslovarjena prvič. Pri redigiranju se je ustaljena praksa in norma SP 2001 spremenila v naslednjih primerih:

• pri nekaterih iztočnicah so uvedene dvonaglasnice (npr. Barbo-Waxenstein [bárbo-váksənštájn]);
• na relevantnih mestih sta prikazana ozka nenaglašena samoglasnika e in o, in sicer je ožina v izgovoru označena s pikico pod črko ([ẹ] oz. [ọ]), npr. Northumberlandski [nọrtámbərlentski];
• glede na predlog Pravopisa 8.0 je uvedena možnost u-jevskega nezložnega (dvoglasniškega) izgovora črke u pred soglasnikom, npr. Auersperg [áversperg-/áu̯ersperg-];
• med pripadnikom in priimkom rodbine je uvedena slovarska povezava z vodilko (Borgia primerjaj Borgijec);
• glede na predlog Pravopisa 8.0 je svojilni pridevnik iz imen, pri katerih je pričakovan preglas, izglasno nepodomačen, npr. Windischgrätz: Windischgrätzov in Windischgrätzev (ne Windischgräčev; v SP 2001: Clausewitz – Clausewičev tudi Clausewitzev).

Kot slovarske iztočnice nastopajo edninske oblike imen pripadnikov in pripadnic posameznih vladarskih in plemiških rodbin. Če je v rabi množinska oblika, je to prikazano s pomensko uvrstitvijo ‘rodbina’, ‘dinastija’, ‘družina’ ipd. in s pojasnilom »v množini« (Babenberžan v množini Babenberžani; Přemysl v množini Přemysli; Northumberlandski v množini Northumberlandski).

Pri imenih iz latiničnih pisav, ki jih podomačujemo, je prikazano, iz katerega jezika je ime prevzeto in kakšen je zapis, na kar je opozorjeno s pojasnilom (Andeški nemško Andechs; Jagelonec poljsko Jagiellonowie).

Iztočnice imen iz latiničnih pisav, pri katerih ohranjamo pisno podobo prevzetih osebnih imen, so opremljene z informacijo o izgovoru in neonaglašenimi pregibnimi vzorci za vsa števila. Iztočnice tipa Čin, Han, ki se pojavljajo le v imenovalniku in v skladenjski vlogi desnih prilastkov, so opremljene samo z edninskim pregibnostim vzorcem.

Novost v slovarju glede na SP 2001 so normativna pojasnila, ki kažejo na posebne jezikovne položaje, npr. Čin: Pogosteje rabljena imena kitajskih vladarskih rodbin, po njih imenovanih pripadnikov in vladarjev so ustaljena v podomačeni obliki. V sodobnih besedilih, zlasti tistih, ki niso namenjena govornemu poustvarjanju, se uveljavlja tudi zapis v pinjinu. Novost so tudi ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je na položaje, ko se ime rodbine pojavlja v položaju desnega imenovalnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom, na kar je opozorjeno s pojasnilom »kot prilastek«, npr. Přemysl kot prilastek propad češke dinastije Přemysl.

Če je iztočnica le deloma ali neustrezno poslovenjena, je ustreznejša oblika prikazana s pojasnilom »ustrezneje« in sklicem na ustrezni slovarski sestavek (Anžujec ustrezneje Anžuvinec). Soobstajajoče različice imena so povezane z vodilko »primerjaj«, npr. Auersperg primerjaj Turjačan, Borgia primerjaj Borgijec, Stewart primerjaj Stuart. Pri tem ločimo med priimkom osebe, ki je navadno nespremenjen glede na izvirnik (Rod Stewart), in podomačeno različico imena rodbine (Robert II. Stuart).

Razširjena so besedotvorna gnezda, ki pri imenih vladarskih in plemiških rodbin prinašajo:

• podatek o imenu pripadnika in pripadnice rodbine,
• podatek o tvorbi svojilnih pridevnikov iz rodbinskega imena obeh spolov ter pridevnika z obrazilom -ski/-ški.

Pri tistih vladarskih in rodbinskih imenih, pri katerih prihaja do prekrivanja imen s priimki, sta v besedotvornem gnezdu navedena le svojilni pridevnik iz rodbinskega imena moškega spola in pridevnik z obrazilom -ski oz. -ški (Attems, Khisl).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 174.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Prevzete besede in besedne zveze.

Nabor slovarskih iztočnic:

Andeški
Andeško-Meranski
Anžuvinec ← Anžujec¹
Anžuvinka
Attems¹
Attems²
Auersperg
Auersperški
Babenberžan
Babenberžanka
Barbo-Waxenstein
Borghese
Borgia¹
Borgia²
Borgijec
Borgijka
Burbon
Burbonka
Cambriški
Celjski
Codelli
Cornwallski
Cumberlandski
Čin¹ in Qin
Čing in Qing
Džov in Zhou
Esterházy
Frankopan
Frankopanka
Gonzaga¹
Gornjegrajski
Grimaldi¹
Grimaldi²
Habsburški
Habsburžan
Habsburžanka
Han
Hanovrčan
Herberstein
Jagelonec
Jagelonka
Jamski
Juan¹ in Yuan
Kapeting
Karađorđević¹
Karoling
Kentski
Khisl¹
Khisl²
Lazarini
Makabejec
Medici
Medičejec
Medičejka
Meroving
Ming
Monaški
Nemanjić
Norfolški
Northumberlandski
Oldenburžan
Ostrovrhar
Pjast
Přemysl
Ptolemajec
Ptolemajka
Rucellai
Savojec
Seldžuk¹
Sforza
Stewart
Stroganov
Stuart²
Svibenski
Šang in Shang
Švabski
Trsteniški
Tudor²
Tudor³
Turjačan¹
Turjaški
Windischgrätz
Windsor¹
York¹
Žovneški