Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Kratice

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 76 kratic. Nastal je ob redigiranju poimenovanj pripadnikov in pripadnic različnih političnih in vojaških skupin, katerih izhodišče je kratica kot ime organizacije, stranke, skupine, katere pripadniki oziroma pripadnice so. Gre za 6 skupin z izbranimi, na prenovljena pravopisna pravila in zglede v njih nanašajočimi se kraticami, in sicer:

(1) politične stranke (DEMOS, DeSUS, SLS);

(2) vojaške in obveščevalne ter paravojaške organizacije (ETA, KFOR, SS, UDBA);

(3) izobraževalne ustanove (FF, FDV);

(4) državne, evropske in svetovne institucije in organizacije (AJPES, ARSO, EU, UNICEF);

(5) podjetja (BBC, BMW, NLB);

(6) kratice z občnoimensko podstavo (GSM, SMS, EMŠO, AIDS).

Seznam temelji na geslovniku, pripravljenem za slovarsko obravnavo kratic, in je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0.

Novosti:

V ePravopisu je podrobneje glede na prejšnje priročnike in v skladu s korpusno izkazano rabo kratica uslovarjena tudi v več spolih (SLS m in ž), v ponazarjalnih zgledih pa je pripadnost kategoriji spola ponazorjena z zgledom, npr. koalicija z DeSUS-om nasproti predsednik ljubljanske DeSUS.

Obravnavne kratice so črkovalne (OZN, SMC, ZDA) ali nečrkovalne, pri čemer se nekaterim nečrkovalnim kraticam pri pregibanju spremeni osnova (zlasti tistim, ki se končajo na samoglasnik, npr. UDBA UDBE, NATO NATA, IRA IRE), drugim pa ne (pregibanje z vezajem, npr. NUK NUK-a, PIL PIL-a, TIGR TIGR-a).

V slovarskem sestavku je pri kraticah vedno prikazana identifikacijska razvezava, npr. NATO > Severnoatlantska zveza; če je kratica nastala v tujem jeziku, je to nakazano (angl. North Atlantic Treaty Organization). Če je iz kratice nastalo stvarno ime, je uporabnik nanj napoten z vodilko primerjaj (= prim.): ETA, prim. Eta. Stvarna imena, nastala iz kratic, so obravnavana pri izkratičnih imenih in poimenovanjih.

Zaradi posebne skladenjske stave kratic in iz njih nastalih stvarnih imen je v razlagalno-ponazarjalnem delu slovarskega sestavka v ePravopisu izrecno izpostavljena pozicija desnega imenovalniškega prilastka (KFOR kot prilastek, v imenovalniku pripadniki mirovnih sil KFOR). Pri občnoimenskih kraticah je obravnavana tudi t. i. pridevniška raba, kjer kratica nastopa v levem prilastku in se sklanja z neglasovnimi končnicami (montaža PVC oken; spletna trgovina z MP3 glasbo). Posebnost so kratice, ki so že same po sebi pridevniki, kar je razvidno tudi iz razvezave – te se brez dodatnih pojasnil pojavljajo v tipično pridevniški poziciji levo od jedra (UV: ultravijoličen; AV: avdiovizualen; TV: televizijski).

Kratice izkazujejo visoko stopnjo dvojničnosti, tako na ravni zapisa in izgovora kot pregibanja. Vse kratice imajo navedeni vsaj dve naglasni dvojnici, in sicer z naglasi na vseh zlogih in (neenakovredno) le na zadnjem zlogu (HTML: hə̀tə̀mə̀lə̀ tudi hətəmələ̀). Pri tistih kraticah, pri katerih je v rabi prisoten (tudi) citatni izgovor, je ta naveden v slovarskem sestavku kot izgovorna dvojnica, in sicer za slovenskim/podomačenim izgovorom (GSM: prva oblika géèsèm tudi geesèm tudi citatni izgovor kratice džíèsèm tudi džiesèm; PC: pécé tudi pecé tudi pə̀cə̀ tudi pəcə̀ tudi citatni izgovor kratice písí tudi pisí).

Nekatere občnoimenske kratice izkazujejo pogost zapis z malimi črkami, ki je naveden kot neenakovredna pisna dvojnica (MP3 tudi mp3; SMS tudi sms).

Obravnavane kratice se lahko pregibajo z glasovnimi ali neglasovnimi končnicami, pri čemer je pregibanje z neglasovnimi končnicami navedeno kot neenakovredna oblikoslovna dvojnica (SSKJ SSKJ-ja tudi SSKJ SSKJ). Oblikoslovne dvojnice v stranskih sklonih so pogoste zlasti tam, kjer je že prisoten dvojnični izgovor (GSM GSM-a tudi GSM GSM tudi GSM GSM-ja).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Sklic na SP 2001:

slovar

Sklic na predlog pravopisnih pravil:

Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave«

(https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/2/krajsave)

Zadnja sprememba:

Fran 7.0, 4. novembra 2020.

Nabor slovarskih iztočnic:

ABS
AIDS
AJPES (m)
AJPES (ž)
APZ
ARS
ARSO (m)
ARSO (ž)
AV
BBC (m)
BBC (ž)
BDP
BiH (m)
BiH (ž)
BMW
CIA
DDV
DEMOS
DeSUS (m)
DeSUS (ž)
DJ
DNA (m)
DNA (ž)
DNK (m)
DNK (ž)
DNK (prid.)
DOPPS (m)
DOPPS (ž)
DUTB (m)
DUTB (ž)
DVD
EKG (m)
EKG (prid.)
EMŠO
ETA
EU (m)
EU (ž)
FBI
FDV (m)
FDV (ž)
FF (m)
FF (ž)
FIFA
FM
GSM
HTML
IMF
IRA
KFOR
KUD (m)
KUD (s)
LDS (m)
LDS (ž)
MNZ (m) (‘Ministrstvo za notranje zadeve’)
MNZ (s) (‘Ministrstvo za notranje zadeve’)
MNZ (ž) (‘medobčinska nogometna zveza’)
MP3
MRSA
NASA
NATO
NK
NLB (m)
NLB (ž)
NUK (m)
NUK (ž)
NVO (m)
NVO (ž)
OZN (m)
OZN (ž)
PC
PDF
PIL
PVC
RTV (m)
RTV (ž)
SAZU (m)
SAZU (ž)
SD (m)
SD (ž)
SDS (m) (‘Slovenska demokratska stranka’)
SDS (ž) (‘Slovenska demokratska stranka’)
SDS (m) (‘Slavistično društvo Slovenije’)
SLS (m)
SLS (ž)
SMC (m)
SMC (ž)
SMS
SNG (m)
SNG (s)
SS (m)
SS (ž)
SSKJ
STA (m)
STA (ž)
SVL
ŠOS (m)
ŠOS (ž)
TEŠ (m)
TEŠ (ž)
TIGR
TV (m)
TV (ž)
TV (prid.)
UDBA
UNESCO
UNICEF
UV
WHO (m)
WHO (ž)
ZDA
ZIL-1
ZMed
ZRC SAZU