Fran

Latinščina

Geslovnik:

Problemski sklop zajema lastna imena, s katerimi so ponazorjena načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz latinščine, in sicer prilagoditve pisave, glasov, naglasa in slovničnih kategorij.

V slovar so vključene naslednje vrste lastnih imen:

1. osebna imena (Avzonij, Horacij, Avgusta, Livija);
2. vzdevki in imena s stalnimi pridevki (Kaligula, Cenzor, Apij Klavdij Slepi, Herod Agripa I.,);
3. zemljepisna imena
   1. krajevna imena (Egida, Karnij, Nauportus, Neviodunum, Svesa Avrunka);
   2. nekrajevna imena (Kvirinal, Rubikon);
4. stvarna imena (Carmina Burana, Eneida).

Novosti:

Pravila za prevzemanje iz latinščine so prilagojena splošnim pravilom za prevzemanje v Pravopisu 8.0. V primerjavi s SP 2001 (§ 1073) so pravila razširjena in dopolnjena, prenovljen pa je tudi nabor slovarskih iztočnic. Podomačitev izgovora latinskih imen izhaja iz iskanja najbližjega glasovnega ustreznika v slovenščini. V latinski pisavi praviloma vsaki črki ustreza svoj glas in hkrati vsakemu glasu ustreza ista črka. V slovenščini se je zaradi dolge tradicije prevzemanja uveljavilo, da latinska imena pisno podomačujemo in jim spreminjamo tudi končaje.

Lastna imena zapisujemo podomačeno: Boetij, Katul, Mark Antonij. Pri tem večinoma sledimo poklasičnemu izgovoru (Klelija), le redko se je uveljavila oblika, ki sledi klasičnemu izgovoru, na kar je opozorjeno z normativnim pojasnilom, npr. Najvij: V rabi prevladujoča oblika Najvij je izjema, zapisana v skladu s klasičnim izgovorom latinščine. Latinska imena sicer večinoma podomačujemo v skladu s poklasičnim izgovorom (Nevij [névij]).

Latinska imena znanih osebnosti so obravnavana kot eno- ali večbesedne samostojne iztočnice, kar je odvisno od tega, v kateri obliki so v slovenskem prostoru najbolj uveljavljene in poznane, tj. kot samostojno ime (Svetonij, Vergilij) ali kot ime s stalnim pridevkom (Apij Klavdij Slepi, Mark Avrelij).

Kot iztočnice so navedene tiste imenske sestavine zgodovinskih oseb, ki so v rabi najbolj uveljavljene. Pri nekaterih je v rabi razširjen tudi stalni pridevek, ki pripomore k identifikaciji osebe, na kar je opozorjeno s pojasnilom »v zvezi s stalnim pridevkom, pisanim z veliko začetnico« (Plinij v zvezi Plinij Starejši s stalnim pridevkom, pisanim z veliko začetnico). S pojasnilom »v prenesenem pomenu« je uporabnik opozorjen na to, da ime nastopa v preneseni rabi (Horacij v prenesenem pomenu |Horacijeva dela| Seneka je svoj navdih črpal v Horaciju).

Slovar v posebnem razdelku prinaša informacijo o latinskem izvirniku: Pilat latinsko Pilatus. Z vodilko »primerjaj« je uporabnik obveščen o morebitnem enakozvočnem občnem poimenovanju (Cenzor primerjaj cenzor). Uporabnik je z vodilko napoten tudi na povezane iztočnice, ki razširjajo slovarsko informacijo (Akvileja primerjaj Oglej).

S kazalko »ustrezneje« je uporabnik obveščen o:

• neustrezno podomačenih, a v rabi še vedno pogostih oblikah imen (Horac ustrezneje Horacij);
• samoimenovalniških oblikah, ki jih pogosto uporabljajo poznavalci latinščine (Dido ustrezneje Didona).

Pri nekaterih imenih in občnih besedah se poleg slovenskega sklanjanja pojavlja tudi latinsko, kar je posledica uveljavljanja latinskega načina sklanjanja v preteklosti (npr. pri Carmina Burana) in je pojasnjeno v normativnem pojasnilu: Poznavalci klasičnih jezikov ohranjajo ime Carmina Burana [kármina burána] v izvirnem srednjem spolu množine in ga pregibajo po mešanem vzorcu: rod. Carmin Buran, daj. Carminam Buranam, tož. Carmina Burana, mest. pri Carminah Buranah, or. s Carminami Buranami.

Normativno pojasnilo je uporabljeno tudi pri pojasnjevanju sprememb naglaševanja in tam, kjer je jezikovna praksa strokovnjakov drugačna od splošne rabe, npr. pri prevzemanju oblik z nepodomačenimi končaji tipa Ceres: Na latinskem imenovalniku temelječa oblika Ceres [cêres] (lat. Ceres [cêres], rod. Cereris [cerêris]) je v sodobni slovenščini le neprednostna imenovalniška dvojnica ob priporočeni sistemski obliki Cerera [cêrera] iz latinskega rodilnika s podomačeno končnico -a. Naglasno mesto sledi latinskemu imenovalniku.

Prav tako je normativno napotilo navedeno tam, kjer odsvetujemo oblike, ki niso podomačene v skladu s smernicami, predstavljenimi v preglednici za prevzemanje iz latinščine, npr. pri Ovid: Oblika Ovid [ovíd-], ki je bila v preteklosti tako kot druga latinska imena na -ius in -tius prevzeta po nemškem vzoru, velja danes za starinsko in neprednostno. Priporočena je oblika Ovidij.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 1073.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Latinščina (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Nabor slovarskih iztočnic:

Agripa¹
Akcij
Akvileja
Apij Klavdij Slepi
Apiole
Askanij
Avel
Avzonij
Boetij
Bokh I.
Bovile
Brut ← Brutus
Carmina Burana
Cartesius
Celz tudi Celsus
Cenzor
Cerera¹ ← Ceres
Cezareja
Cezij
Ciceron in Cicero
Cina
Ciprijan
Didona ← Dido
Dioklecijan
Donat²
Ecce homo¹
Ecce homo²
Egida
Eneida
Evstahij
Favn tudi Favnus
Filip Arabec
Gaj²
Grakh
Hadrijan
Hanibal
Herkulanej ← Herkulaneum
Herod Agripa I.
Horacij ← Horac, Horacius
Hortenzija²
Janus tudi Jan
Jožef Flavij
Jugurta
Jul
Junij
Junona ← Juno¹
Jupiter¹
Justinijan I.
Juvenal¹
Kales
Kaligula
Kapua
Karnij ← Karnium
Katon ← Kato
Katul
Klelija²
Kras¹
Krisp
Kupido
Kvint
Kvintilijan
Kvirin²
Kvirinal¹
Kvirinal²
Lacij
Lelij
Lentul
Lilibej
Livij
Livija²
Longaticum tudi Longatik
Lukan²
Lukrecij
Lukul ← Lukulus
Mark Antonij
Mark Avrelij
Marsovo polje²
Mecenat ← Mecenas
Merkur¹
Milon ← Milo
Najvij ← Nevij
Nauportus tudi Navport
Nepot ← Nepos
Neron
Neviodunum tudi Neviodun
Norik
Nostradamus
Oktavijan
Ostija
Ovidij ← Ovid, Ovidius
Paracelsus
Pegius in Pegij
Perzij
Petronij ← Petronius
Pilat
Piranum
Plavt
Plinij ← Plinius
Pompej ← Pompeius
Pompeji
Poncij
Prorza
Publij
Rea²
Rea Silvija
Rubikon
Sagunt ← Saguntum
Salustij
Saturn¹ tudi Saturnus
Saturnin
Scipion ← Scipio
Segest
Sejan
Sekst
Seneka¹
Seneka²
Sizena
Spurij
Stiks²
Stilihon ← Stiliho
Svesa Avrunka
Tacit
Tarakona
Tarent ← Tarentum
Terencij
Trajan
Valens²
Velabrum tudi Velaber
Venera¹
Vergilij ← Vergil, Vergilius
Vertumnus tudi Vertumen
Vitruvij ← Vitruvius