Fran

Občna poimenovanja: pisno (ne)podomačena (bolezni, igre, jedi in pijače)

Geslovnik:

Problemski sklop zajema poimenovanja bolezni, iger, jedi in pijač, ki jih po zgradbi delimo na:

1. samostalniške zveze z levim pridevniškim prilastkom, v katerem so pogosto pridevniki z obrazilom -ski oz. -ški, tvorjeni iz zemljepisnega imena (npr. malteška mrzlica, jorkširski/yorkshirski puding, savojski piškot, worcestrska omaka, renski rizling, radgonska ranina; črni Peter, Sacherjeva/saherjeva torta);
2. samostalniške zveze z desnim prilastkom, ki je lahko lastno ime (biftek Stroganov, torta Pavlova, pečenka Wellington);
3. enobesedne iztočnice (tarok, burgundec);
4. priredne zveze (kavboji in Indijanci).

Novosti:

Pri uslovarjanju poimenovanj bolezni, iger, jedi in pijač v ePravopisu ni bilo večjih sprememb glede na SP 2001. Novost so poimenovanja, ki do zdaj še niso bila vključena v priročnike za slovenski knjižni jezik, npr. Pompejeva bolezen, pita iz misisipijskega/misisipskega blata, tolminec |sir| itd. Enobesedna poimenovanja so uslovarjena kot samostojne iztočnice, večbesedna pa kot stalne besedne zveze v slovarskih geslih sestavin, ki so v slovarju (torta in Pavlova: torta Pavlova |torta, poimenovana po Ani Pavlovi|).

Pozornost je bila namenjena predvsem zvezam, v katerih nastopa lastno ime (pečenka Štefani/Stephanie, pečenka Wellington / wellingtonska pečenka, mrzlica Skalnega gorovja) ali izlastnoimenski pridevnik (vietnamski sindrom, vinaigretska omaka, worcestrska omaka), pri katerih je raba velike oz. male začetnice lahko težavna.

Novost glede na SP 2001 so nekatera večbesedna poimenovanja, ki so uslovarjena kot stalne besedne zveze. Izlastnoimenski pridevniki z obrazilom -ov/-ev ali -in so v zvezah, ki poimenujejo bolezni, zapisani z veliko začetnico, če je pridevnik izpeljan iz priimka (Downov sindrom, Crohnova bolezen), če pa je izpeljan iz osebnega imena, so zapisani z veliko ali malo začetnico (Vidov/vidov ples). Pisni dvojnici sta uslovarjeni tudi v primerih, ko je v rabi prisotna zveza s pisno podomačenim pridevnikom, na kar je opozorjeno s pojasnilom, npr. Sacherjev tudi podomačeno z malo začetnico Sacherjeva/saherjeva torta.

Problemski sklop zajema tako podomačena kot nepodomačena poimenovanja za bolezni, igre, jedi in pijače, saj so se (in se še) v slovenščino prevzemajo različno, npr. biftek, čikungunja, tortilja proti beaujolais tudi božole, bryndza, chardonnay tudi šardone. Kadar v jeziku soobstajata tako podomačena kot nepodomačena oblika nekega poimenovanja, sta navadno navedeni kot pisni dvojnici na ravni iztočnice (podomačena oblika je prednostna, npr. sauvignon tudi sovinjon), redko pa je uporabnik s kazalko »ustrezneje« napoten k prednostni obliki, npr. carpaccio ustrezneje karpačo.

Sklic na SP 2001:

Slovar.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Nabor slovarskih iztočnic:

Addisonov (Addisonova bolezen)
aids
AIDS
alzaški (alzaška pogača)
alzheimer
Alzheimerjev (Alzheimerjeva bolezen)
Aspergerjev (Aspergerjev sindrom)
Basedowov (Basedowova bolezen)
bazedovka
beaujolais tudi božole
belokranjski (belokranjska pogača)
biftek (biftek Stroganov, tatarski biftek)
bohinjski (bohinjski sir)
bolezen (Addisonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, Basedowova bolezen, bolezen norih krav, Creutzfeldt-Jakobova bolezen, Crohnova bolezen, Pagetova bolezen, Parkinsonova bolezen, Pompejeva bolezen, sladkorna bolezen)
borovička
bramborak
bryndza
burgundec
burgundski (burgundska omaka)
burgundsko
chardonnay tudi šardone
ciganski (ciganski golaž)
covid-19
COVID-19
Creutzfeldt-Jakobov (Creutzfeldt-Jakobova bolezen)
Crohnov (Crohnova bolezen)
cumberlandski (cumberlandska omaka)
čikungunja
dalmatinec
dama
denga
Downov (Downov sindrom)
dresdenski (dresdenski božični kolač)
dunajski (dunajski zrezek)
ebola
Epstein-Barrov (Epstein-Barrov virus)
francoski (francoski rogljiček, francoska solata, francoska štruca)
francoz
frankfurtarica
frankfurtski (frankfurtska klobasa)
frankinja (modra frankinja, bela frankinja)
fulanka
Gardnerjev (Gardnerjev sindrom)
Gilbertov¹ in Gilbertev (Gilbertov sindrom)
gorgonzola
Grahamov (Grahamov kruh)
grški (grška solata)
Helena (hruška lepe Helene)
holandski (holandska omaka)
hruška (hruška lepe Helene)
idrijski tudi idrski (idrijski žlikrof)
Indijanec (kavboji in Indijanci)
izolanka
jorkširski in yorkshirski (jorkširski/yorkshirski terier, jorkširski/yorkshirski puding)
karibski (karibski poker)
karpačo ← carpaccio
korbačik
kovid
koza (črne koze)
križec (križci in krožci)
lorenski (lorenski kiš)
malteški (malteška mrzlica)
marburg
Martinov¹ (Martinova gos)
mers
MERS
misisipijski in misisipski (pita iz misisipijskega/misisipskega blata)
Mozartov (Mozartova kroglica)
omaka (cumberlandska omaka, bolonjska omaka, holandska omaka, tatarska omaka, vinaigretska omaka, worcestrska omaka)
Pagetov (Pagetova bolezen)
paintball
parkinson
Parkinsonov (Parkinsonova bolezen)
Pavlova (torta Pavlova)
pečenka (pečenka Štefani/Stephanie, pečenka Wellington / wellingtonska pečenka)
pekrčan
Peter (črni Peter)
pikardijski (pikardijsko potenje)
Pompejev (Pompejeva bolezen)
prekmurski (prekmurska gibanica, prekmurska šunka)
provansalski (provansalska omaka)
radgonski (radgonski biser, radgonska ranina)
rak²
rateški (rateški krap)
renski (renski rizling)
Rubikov (Rubikova kocka)
Sacherjev (Sacherjeva/saherjeva torta)
saherjev (Sacherjeva/saherjeva torta)
sars
SARS
sauvignon tudi sovinjon
savojski (savojski piškot)
Sjögrenov (Sjögrenov sindrom)
Skalno gorovje (mrzlica Skalnega gorovja)
stockholmski (stockholmski sindrom)
Stroganov (biftek Stroganov)
šabski (šabski sir)
šampanjec (otroški šampanjec)
šampanjski (šampanjska omaka)
škofjeloški (škofjeloški kruhek)
škubanek
španski (španska gripa)
tarok
tolminec
torta (Sacherjeva/saherjeva torta, schwarzwaldska torta, torta Pavlova)
tortilja
Turnerjev (Turnerjev sindrom)
Vidov (Vidov/vidov ples)
vietnamski (vietnamski sindrom)
zika