Fran

Občna poimenovanja: pisno (ne)podomačena (glasba, umetnost, kultura in šport)

Geslovnik:

Problemski sklop zajema:

1. poimenovanja s področja glasbe (blues tudi bluz, bossa nova, hiphop in hip hop, jazz in džez, allegro, mezzoforte, pikardijska terca, sienski sonetni venec, bendžo tudi banjo, čembalo);
2. poimenovanja s področja umetnosti in kulture (art déco, haiku);
3. poimenovanja s področja športa (bodibilder tudi bodybuilder, skiping).

Glasbeni simboli, ki so navadno uporabljeni na notah za označevanje izvajalnih načinov (npr. f, pp, sf), so obravnavani pri simbolih.

Novosti:

Slovarska predstavitev poimenovanj s področij glasbe, umetnosti, kulture in športa, ki so pogosto prevzete besede, kaže na več načinov prevzemanja. Poimenovanja so lahko uslovarjena kot samostojne iztočnice (crescendo, ragtime, opera buffa) ali kot stalne besedne zveze (Eolova/eolova harfa, nizki skiping, jamajški reggae).

Sodobnejše glasbeno izrazje prevzemamo navadno tako, da v rabi soobstajata podomačena in nepodomačena dvojnica (rejv tudi rave, blues tudi bluz), pri nekaterih pa tudi že samo podomačena oblika (šanson) – jezik prevzemanja je navadno angleščina, tudi francoščina. Nasprotno se glasbeni izrazi, ki so izvorno prislovi oz. prislovne zveze in ki so v zadnjih desetletjih začeli iz strokovnega jezika prodirati v splošni občevalni jezik, navadno ohranjajo v pisno nepodomačeni obliki, saj so se kot taki že ustalili (allegro, capriccio) – prevzemalni jezik je italijanščina.

Poimenovanja s področja umetnosti, kulture in športa so tako podomačena kot nepodomačena. Lahko se uveljavi le ena oblika (pogosteje nepodomačena, npr. birdie, chiaroscuro, découpage) ali pa v rabi soobstajata tako podomačena kot nepodomačena pisna dvojnica (bodibilder tudi bodybuilder, bendžo tudi banjo).

Pisno podomačene in nepodomačene besede so v slovarju predstavljene v različnih dvojničnih razmerjih, ki so rezultat gradivske analize, npr. pank in punk, rejv tudi rave, staccato tudi stakato. Med njimi je tudi nekaj izrazov (in njihovih dvojnic), ki jih v aktualnih slovarjih knjižnega jezika (SP 2001 in SSKJ) ni mogoče najti, npr. rap in rep, emo.

V ponazarjalnem gradivu so izrazi prikazani v različnih skladenjskih položajih, kar je nakazano s pojasnilom. Pogosto se pojavljajo v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka, kar postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik: emo |glasbeni žanr| v pridevniški rabi emo skupina variantno emovska skupina; futsal |šport| v pridevniški rabi Lanske zmagovalke futsal lige so članice celjskega nogometnega kluba variantno futsalske lige. V pridevniški rabi se pojavljajo tudi nekateri izrazi, ki so izvorno prislovi oz. prislovne zveze, npr. a cappella: Na festivalu je nastopila uveljavljena slovenska a cappella zasedba.

Sklic na SP 2001:

Slovar. Pravopisna pravila: § 165.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Prevzete besede in besedne zveze.

Nabor slovarskih iztočnic:

a cappella¹
a cappella²
adagio¹
adagio²
akapela
al fresco¹
al fresco²
allegro¹
allegro²
armenski
art déco
bendžo tudi banjo
birdie
blues tudi bluz
boben
bobenček
bodibilder tudi bodybuilder
bossa nova
breakdance tudi brejkdens
bretonski tudi bretanjski (bretonski cikel)
capriccio
chiaroscuro
cikel in ciklus (bretonski cikel)
commedia dellʼarte
crescendo¹
crescendo²
čembalo
découpage tudi dekupaž
ecce homo
emo²
Eolov (Eolova/eolova harfa)
finale
fin de siècle
fortissimo¹
fortissimo²
futsal
generalka²
haiku
heavy metal
hiphop in hip hop
intermezzo
jamajški (jamajški reggae)
jazz in džez
mehiški (mehiška nadaljevanka)
metal
mezzoforte¹
mezzoforte²
opera buffa
pank in punk
pianissimo¹
pianissimo²
pikardijski (pikardijska terca)
pop
ragtime
rap in rep
rejv tudi rave
rolka
sienski (sienski sonetni venec)
skiping (nizki skiping, visoki skiping)
soul
staccato¹ tudi stakato
staccato²
šanson
tajski (tajski boks)
vitruvijanski (vitruvijanski človek)