Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Problemski sklop zajema imena prebivalcev in prebivalk krajev:
Novost glede na SP 2001 je navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako za moške kot ženske oblike), saj so bila v prejšnjih priročnikih prebivalska imena navedena le znotraj besedotvornih gnezd, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice, kar pomeni, da niso bila prikazana v skladenjskem okolju niti niso bila posebej prikazana z vidika posebnih besednih zvez ali pomenov.
Nekatera prebivalska imena imajo več besedotvornih različic, ki so lahko povezane z razlikovanjem pomena (in so v tem primeru uslovarjene v ločenih slovarskih geslih): Izolan tudi Izolčan nasproti Atenčan |prebivalec Aten| in Atenec |prebivalec starih Aten|. Če je ime prebivalca mesta prekrivno z imenom pokrajine ali države, je v redakciji to ponazorjeno, npr. Rimljan |prebivalec Rima| Znameniti kolosej Rimljani uporabljajo danes za džoging; |prebivalec starega Rima, predstavnik rimskega imperija| Avtor prvih zapisov o sfingi je Rimljan Plinij Starejši.
Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu kraja), iz katere je izpeljano prebivalsko ime (Rižanka izhodišče Riga).
Pravopisna pravila: § 53.
Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.
Anžujec2
Atenčan
Atenčanka
Atenec
Atenka
Berlinčan
Berlinčanka
Bohinjka
Bruseljčan
Bruseljčanka
Butalec
Butalka
Celjan1
Črnjan
Črnjanka
Dunajčan
Dunajčanka
Izolan tudi Izolčan
Izolanka tudi Izolčanka
Kočevar2
Kočevarka
Novomeščan
Parižan
Parižanka
Pekrčan
Pekrčanka
Pražan
Pražanka
Rimljan
Rimljanka
Rižan
Rižanka
Sarajevčan
Sarajevčanka
Tivtčan
Tivtčanka
Turjačan2
Videmčan
Videmčanka
Vogon
Vogonka
Zadrčan
Zadrčanka