Fran

Imena bitij: prebivalska imena (ljudstva, narodi, etnične skupine)

Geslovnik:

Problemski sklop zajema imena ljudstev, narodov in etničnih skupin ter njihovih pripadnikov.

Geslovnik vključuje:

1. nepodomačena imena ljudstev, kadar se ta razlikujejo od množinske oblike imena moškega spola (Očipva, Otava);
2. imena pripadnikov z opozorilom na množinsko obliko (Otavec – Otavci);
3. imena pripadnic (Otavka).

Novosti:

Novost glede na SP 2001 je razširjen nabor imen pripadnikov in pripadnic, predvsem z imeni, ki so bila prevzeta v delno podomačeni obliki (Čeroki, Daors, Sjuks, Sjuj ipd.). Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001.

Kot slovarske iztočnice nastopajo edninske oblike imen pripadnikov in pripadnic posameznih skupin; pri imenih pripadnikov je s pojasnilom opozorjeno na množinsko obliko, npr. Uskok |pripadnik ljudstev, ki so pobegnila pred Turki| senjski Uskoki v množini Uskoki |ljudstva, ki so pobegnila pred Turki| Sporazum med Habsburžani in Benečani leta 1618 je izgnal Uskoke iz Senja. Če je v rabi množinska oblika, je to razvidno iz ponazarjalnih zgledov, sicer pa so v skupino vključene tudi prevzete imenske oblike tipa Bambara, Bantu, Čeroki, Hazara, Hutu, Joruba, Kečua, Merina, Nuba, Očipva, Otava, Rohinga, Sami, Šona, Tutsi, Zulu, ki se pojavljajo v skladenjski vlogi desnih prilastkov v imenovalniku, na kar je opozorjeno s pojasnilom (Tutsi: |vzhodnoafriška etnična skupina| kot prilastek v zvezi etnična skupina Tutsi pripadnik etnične skupine Tutsi variantno pripadnik Tutsijcev). Na nekatere posebnosti opozarja tudi normativno pojasnilo, npr. Tutsi: Priporočen besedotvorni vzorec pri tvorbi imen pripadnikov in pripadnic ljudstev s končnim samoglasnikom -i je dodajanje priponskih obrazil -ec in -ka podstavi, enaki podaljšani osnovi (Tutsij-): Tutsijec, m; Tutsijka, ž. Oblika brez priponskega obrazila je neprednostna: Tutsi, m; Tutsiji, mn.

Redigiranje je potekalo po sistemu, ki predvideva upoštevanje končaja izvirnega imena, pri čemer smo sledili naslednji kategorizaciji (pridevniki, tvorjeni iz imen ljudstev, so obravnavani v problemskem sklopu »Pridevniki z obrazilom -ski/-ški: iz imen bitij«).

Skupina 1

Če se osnova pri imenu ljudstva konča na soglasnik, je osnova pri imenu pripadnika enaka osnovi imena ljudstva:

1. pripadnik – Mohavk, Pualup, v množini Mohavki, Pualupi;
2. pripadnica – podstavi dodamo obrazilo -inja ali tudi -ka (Mohavkinja, Pualupinja);
3. pridevnik z obrazilom -ski/-ški – osnovi dodamo obrazilo -ski, za soglasniki k, g, h, s, z, c, č, š, ž pa -ški (mohavški, pualupski).

Skupina 2

Če se ime ljudstva konča na sklop soglasnik + samoglasnik i, e ali u (Pajute, Gvajkuru, Bantu), ime ljudstva ohranimo in dodamo končni j, sledi obrazilo -ec:

1. pripadnik – Pajutejec, Gvajkurujec, Bantujec, v množini Pajutejci, Gvajkurujci, Bantujci;
2. pripadnica – podstavi dodamo obrazilo -ka (Pajutejka, Gvajkurujka, Bantujka);
3. pridevnik z obrazilom -ski/-ški – podstavi dodamo obrazilo -ski, za soglasniki k, g, h, s, z, c, č, š, ž pa -ški (pajutejski, gvajkurejski, bantujski).

Skupina 2a

Podskupino predstavljajo tista imena ljudstev na končna -i in -u, pri katerih se za poimenovanje pripadnika pojavlja tudi ime, enako imenu ljudstva, npr. Zulu, Tutsi. V teh primerih se v neimenovalniških sklonih vseh števil ime pregiba tako, da osnovo podaljšamo z j (npr. v množini: Zuluji, Tutsiji).

Bolj priporočljivo je, da se moška imena oblikujejo kot parna ženskim – Zulujec, Tutsijec, ki so lahko pri bolj znanih imenih (Bantu) že povsem nadomestila izvirne oblike, gl. skupino 2.

Skupina 3

Če se ime ljudstva konča na samoglasnik a, je ta -a končnica, ki jo v slovenščini poznamo, in ime uvrstimo v drugo moško sklanjatev. Podstava tvorjenke se po analogiji z uveljavljenimi imeni tipa Nuba uveljavi tudi za poimenovanje pripadnika, enakozvočno z imenom ljudstva:

1. ime pripadnika je enako imenu ljudstva (Nuba, Rohinga, Šona, v množini: Nube/Nubi, Rohingi/Rohinge, Šone/Šoni);
2. pripadnica – podstavi dodamo obrazilo -inja, -ka (Nubinja, Rohinginja, Šonka, Pajutinja);
3. pridevnik z obrazilom -ski/-ški – podstavi dodamo obrazilo -ski, za soglasniki k, g, h, s, z, c, č, š, ž pa -ški (nubski, rohinški, šonski, pajutski).

Opomba: Sčasoma se lahko zgodi, da se kot moški pari ženskim pojavijo tudi dvojnične podomačene moške oblike (Rohingejec), vendar smo opazili, da se je v slovenščini kljub priporočilom uveljavila oblika Rohinga.

Skupina 4

Če se ime konča na nenaglašeni samoglasnik o, je ta -o končnica (Manso, Hano), ki jo odpahnemo in dodamo množinsko končnico -i ter dobimo množinsko obliko (Mansi, Hani m mn.). Pri pripadnikih obrazilo pogosto ni potrebno (Mans, Han m), medtem ko je pri pripadnicah uporabljena pripona navadno -inja:

1. pripadnik (Mans, Han, v množini: Mansi, Hani);
2. pripadnica – podstavi dodamo obrazilo -inja, -ka (Mansinja, Hanka);
3. pridevnik z obrazilom -ski/-ški – podstavi dodamo obrazilo -ski, za soglasniki k, g, h, s, z, c, č, š, ž pa -ški (manški, hanški).

Skupina 5

Pri samoglasniškem končaju -ua po odstranitvi končnice -a dobimo osnovo imena s končnim glasom u, zato se ravnamo tako kot pri imenih, ki se končajo na končni -u (gl. zgoraj, dodamo j):

1. pripadnik: -ec (Kečujec; v množini Kečujci);
2. pripadnica: -ka (Kečujka);
3. pridevnik z obrazilom -ski/-ški (kečujski).

Knjižni jezik omogoča tudi tvorbo, po kateri je podstava tvorjenke celotno ime, zato za samoglasnik dodamo še pripono -n-:

1. pripadnik: -ec (Kečuanec; v množini Kečuanci);
2. pripadnica: -ka (Kečuanka);
3. pridevnik z obrazilom -ski/-ški (kečuanski).

Pri nekaterih iztočnicah sta uslovarjeni prevzeta in obrazilno podomačena oblika, npr. Nervijec in Nerv, ki sta kot dvojnici obravnavani v okviru enega slovarskega sestavka.

Posebno skupino sestavljajo tista imena ljudstev, narodov in etničnih skupin, pri katerih se obstoječe, v rabi izkazano in ustaljeno ime v okolju, od koder izvira, odklanja kot nekorektno oziroma žaljivo in zanj zato priporočamo ustreznejšo sopomenko.

• Cigan ustrezneje Rom
• Ciganka ustrezneje Rominja/Romka
• Eskim ustrezneje Inuit
• Eskimka ustrezneje Inuitinja
• Laponec ustrezneje Samijec
• Laponka ustrezneje Samijka
• Samojed ustrezneje Nenec
• Samojedka ustrezneje Nenijka
• Žid ustrezneje Jud
• Židinja ustrezneje Judinja

Na stalne besedne zveze je opozorjeno v razdelku »Besedne zveze«, npr. Slovan: stari Slovani |predhodniki Slovanov, govorci praslovanščine|.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 1118.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica, Prevzete besede in besedne zveze.

Nabor slovarskih iztočnic:

Abhazijec
Abhazijka
Aborigin in Aboridžin
Aboriginka in Aboridžinka
Afar
Afarka
Ajmar
Ajmarka
Akvitanec
Akvitanka
Alan
Alanka
Aleman
Alemanka
Aleut
Aleutinja
Alobrog
Alobroginja
Amazonka¹
Ambar
Ambarka
Amharec
Amharka
Amorit
Amoritinja
Anglosas
Anglosasinja
Ant
Antka in Antinja
Apač
Apačinja
Arijec
Asamec
Asamka
Ašant
Ašantka
Aškenaz
Aškenazinja
Atrebat
Atrebatka
Avar
Avarka
Aztek
Aztekinja
Balt
Baltinja
Bambara¹
Bambara²
Bambarka
Bantu
Bantujec tudi Bantu
Bantujka
Bask
Baskinja
Belg
Belginja
Bengalec
Bengalka
Botijec
Botijka
Bur
Burinja
Bušman
Bušmanka
Cigan
Ciganka
Cimber¹
Cimbrinja¹
Cvan
Cvanka
Čerkez
Čerkezinja
Čeroki
Čerokijec tudi Čeroki
Čerokijka
Dačan
Dačanka
Daors
Daorsinja
Dravid
Dravidka
Eburon
Eburonka
Eskim
Eskimka
Frank
Frankinja
Fulan
Fulanka
Furlan
Furlanka
Galec
Galka
German
Germanka
Got
Gotinja
Grmičar
Grmičarka
Gurung
Gurunginja
Hamit
Hamitka
Havs
Havsinja
Hazara¹
Hazara²
Hazarka
Helvet
Helvetinja
Hetit
Hetitka in Hetitinja
Huron
Huronka
Hutu
Hutujec tudi Hutu
Hutujka
Ilir
Ilirka
Indijanec
Indijanka
Ink
Inkinja
Inuit
Inuitka
Irokez
Irokezinja
Jazig
Jaziginja
Joruba¹
Joruba²
Jorubinja
Jud
Judinja
Kašub
Kašubka
Katalonec
Katalonka
Kazah
Kazahinja
Kečua
Kečujec in Kečuanec
Kečujka in Kečuanka
Kikujec
Kikujka
Kimber ← Cimber²
Kimbrinja ← Cimbrinja²
Kirkazijec
Kirkazijka
Kjov
Kjovinja
Kmer
Kmerka
Komanč
Komančinja
Kopt
Koptinja
Kurd
Kurdinja
Langobard
Langobardka in Langobardinja
Laponec
Laponka
Lužiška Srbkinja
Lužiški Srb
Maj²
Majevka
Malgaš
Malgašinja
Maor
Maorka
Markoman
Markomanka
Masaj
Masajka
Menapijec
Menapijka
Merina¹
Merina²
Merinka
Mohikanec
Mohikanka
Morin
Morinka
Ndebel
Ndebelka
Nenec
Nenka
Nervijec in Nerv
Nervijka
Nuba¹
Nuba²
Nubinja
Nuristanec
Nuristanka
Ober
Obodrit
Obodritka
Obrinja
Očipva
Očipvejec
Očipvejka
Otava
Otavec
Otavka
Pariz¹
Parizka
Paštun
Paštunka
Praslovan
Praslovanka
Rohinga¹
Rohinga²
Rohinginja
Rom
Roman²
Romanka
Rominja in Romka
Rusin
Rusinka
Sabinec
Sabinka
Samarijan ← Samaritan
Samarijanka ← Samaritanka
Sami
Samijec tudi Sami
Samijka
Samojed
Samojedka
Saracen
Saracenka
Sas
Sasinja
Sefard
Sefardinja
Sjuj ← Sjuks
Sjujka ← Sjuksinja
Slovan
Slovanka
Svahilijec
Svahilijka
Sveb
Svebinja
Šan
Šanka
Šejen
Šejenka
Šerpa
Šerpinja
Šona¹
Šona²
Šonka
Tadžik
Tadžikinja
Tagalog
Tagaloginja
Tamilec tudi Tamil
Tamilka
Tavrisk
Tavriskinja
Tigurin
Tigurinka
Tuareg
Tuareginja
Tutsi
Tutsijec tudi Tutsi
Tutsijka
Uskok
Uskokinja
Uzbek
Uzbekinja
Vandal
Vandalka
Vend
Vendinja
Viking
Vikinginja
Vlah
Vlahinja
Vzhodna Gotinja ← Ostrogotinja
Vzhodni Got ← Ostrogot
Zahodna Gotinja ← Vizigotinja
Zahodni Got ← Vizigot
Zapotek
Zapotekinja
Zulu
Zulujec tudi Zulu
Zulujka
Žid
Židinja