Fran

Tvorjenke: samostalniške in pridevniške izpeljanke iz kratic

Geslovnik:

Problemski sklop zajema izpeljanke iz kratic in izkratičnih besed. Nastal je ob uslovarjanju kratic in leksikaliziranih kratic ter poimenovanj pripadnikov in pripadnic različnih skupin, katerih izhodišče je kratica.

Izpeljanke v tem problemskem sklopu so:

1. poimenovanja pripadnikov in pripadnic, uslužbencev in uslužbenk, uporabnikov in uporabnic
   1. iz črkovalnih kratic (APZ-jevec – APZ-jevka, BBC-jevec – BBC-jevka);
   2. iz leksikaliziranih kratic (beemvejevec – beemvejevka, efbiajevec – efbiajevka);
2. pridevniki z obrazilom -ov/-ev ali -in
   1. iz črkovalnih kratic (SDS-ov, SVL-jev);
   2. iz nečrkovalnih kratic brez spremembe osnove (BiH-ov, KFOR-jev, TEŠ-ev);
   3. iz nečrkovalnih kratic s spremembo osnove (CIIN, FIFIN, NATOV);
3. pridevniki z obrazilom -ovski/-(j)evski
   1. iz črkovalnih kratic (BMW-jevski, SLS-ovski);
   2. iz leksikaliziranih kratic (ertevejevski, esesovski).

Novosti:

V primerjavi s SP 2001 je slovarska obravnava tvorjenk iz kratic in leksikaliziranih kratic v ePravopisu skoraj popolnoma nova. Glede na pojavitve v rabi in potrditve v gradivu ima velik del v slovar vključenih kratic pripisane ustrezne tvorjenke za poimenovanje pripadnikov in pripadnic ter za pridevnike z obrazili -ov/-ev, -in ter -ovski/-(j)evski, in sicer tako za tvorbo iz izhodiščnih kratic kot tudi iz povezanih leksikaliziranih kratic (npr. APZ: APZ-jevec, APZ-jevka, APZ-jevski; apezejevec, apezejevka, apezejevski).

Iz kratic izpeljani pridevniki z obraziloma -ov/-ev ter -in ohranjajo mesto in število naglasnih mest, kot jih imajo izhodiščne kratice (npr. NLB-jev [ènelbêjeu̯] in [nə̀ləbə̀jeu̯]), višjestopenjske izpeljanke pa imajo tradicionalno le eno naglasno mesto, npr. NLB-jevec [enelbêjevəc] in [nələbə̀jevəc].

Novost glede na SP 2001 je pregibanje brez podaljšave z j v primerih, kjer je j že vsebovan v (citatnem) izgovoru kratice ali leksikalizirane krajšave (FBI [èfbiáj]: FBI-ev [èfbiájeu̯], FBI-evec [efbiájevəc], FBI-evka [efbiájeu̯ka], FBI-evski [efbiájeu̯ski]).

S pojasnili je v slovarskih sestavkih opozorjeno na posebne jezikovne položaje, v katerih se uporabljajo izpeljanke iz kratic, npr. na manj formalno rabo poimenovanj za pripadnike in pripadnice različnih skupin, ki so izpeljani iz leksikaliziranih kratic: ertevejevec manj formalno |uslužbenec pri Radiu in televiziji Slovenija|. Slovarski sestavek pri teh izpeljankah vsebuje sklic na pisno dvojnico, zapisano s kratico in vezajem, npr. ertevejevka primerjaj RTV-jevka.

Vsi slovarski sestavki vsebujejo navedbo izhodiščne kratice, npr. ETIN izhodišče ETA.

Sklic na SP 2001:

Slovar.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Krajšave.

Nabor slovarskih iztočnic:

AJPES-ov
apezejevec
apezejevka
apezejevski
APZ-jevec
APZ-jevka
APZ-jevski
ARSOV
ARS-ov
BBC-jev
BBC-jevec
BBC-jevka
BBC-jevski
beemvejevec
beemvejevka
beemvejevski
BiH-ov
BMW-jev
BMW-jevec
BMW-jevka
BMW-jevski
CIIN
DEMOS-ov
DeSUS-ov
DJ-ev
DOPPS-ov
DUTB-jev
efbiajevec
efbiajevka
efbiajevski
ertevejevec
ertevejevka
ertevejevski
esdeesovec
esdeesovka
esdeesovski
esdejevec
esdejevka
esdejevski
eselesovec
eselesovka
eselesovski
esesovec
esesovka
esesovski
ETIN
EU-jev
FBI-ev
FBI-evski
FDV-jev
FDV-jevec
FDV-jevka
FDV-jevski
FF-jev
FF-jevski
FIFIN
IMF-ov in IMF-jev
IRIN
KFOR-jev
kudovski
MNZ-jev
NASIN
NATOV
NLB-jev
NLB-jevec
NLB-jevka
NLB-jevski
NUK-ov
OZN-ov in OZN-jev
PIL-ov
RTV-jev
RTV-jevec tudi rtv-jevec
RTV-jevka tudi rtv-jevka
RTV-jevski tudi rtv-jevski
SAZU-jev
SD-jev
SD-jevec
SD-jevka
SD-jevski
SDS-jev
SDS-ov
SDS-ovec
SDS-ovka
SDS-ovski
SLS-ov
SLS-ovec
SLS-ovka
SLS-ovski
SNG-jev
SNG-jevski
SS-jev
SSKJ-jev
SS-ov
SS-ovec
SS-ovka
SS-ovski
STA-jev
SVL-jev
ŠOS-ov
TEŠ-ev
TIGR-ov
UDBIN
UNESCOV
UNICEF-ov
WHO-jev