diskutánt -a m (ā á) kdor diskutira: glavni referat so dopolnjevali številni diskutanti;
izjave diskutantov / poznali so ga, da je dober diskutant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
gnôjen -jna -o prid.(ó) nanašajoč se na gnoj:a) pleten gnojni koš;
gnojni voz;
gnojna jama;
gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana;
gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.:
gnojno sluzast izcedek iz rane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [kinoobiskovau̯ca] m (ȋ-ȃ) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
komplicírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale;
številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira
♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja// delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira komplicíran -a -o
1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran
2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek
3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe
♦ ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
konjunkturístičen -čna -o (í) pridevnik od konjunkturist: številni netalentirani in konjunkturistični epigoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kultúrnik -a m (ȗ) 1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki;
delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture;
kulturniki in umetniki 2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting;
brigadni kulturnik;
kulturniki Šercerjeve brigade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
masôven -vna -o prid. (ō) množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni
♦ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. masovna pesem nekdaj zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudimasôvno prisl.:
masovno so začeli odhajati v tujino; sam.:, pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
mnóžičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico:a) publ. elitna in množična kultura / ta avto je množično vozilo ljudskob) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja;
množična zastrupitev s hrano;
množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten / množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija
♦ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; pravn. množični morilec morilec, ki ubije več oseb v krajšem času, navadno naenkrat in v okviru istega dogodka; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdajamnóžično prisl.:
množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
napúhniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. napihniti, napeti1:
veter je napuhnil jadra 2. narediti koga domišljavega, prevzetnega: številni uspehi so ga napuhnili;
zaradi te pohvale se je še bolj napuhnil napúhnjen -a -o:
napuhnjen gospod; postavil se je v svojo neposnemljivo napuhnjeno držo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
našínec -nca m (ȋ) zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
počítek -tka m (ȋ) 1. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: počitek mu je koristil;
želeti si počitka;
potrebovati počitek / po kosilu imajo počitek / knjiž. narava se pripravlja k počitku / nedeljski, nočni, popoldanski počitek / kot voščilo prijeten počitek 2. nav. mn., zastar. počitnice: ob počitkih so veliko pešačili / hoditi na počitke k stricu na deželo
● številni problemi mu ne dajo počitka miru; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; dom počitka dom upokojencev, dom starejših občanov; vznes. kraj počitka pokopališče
♦ agr. čas (zimskega) počitka čas od odpadanja listja do brstenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
poglódanček tudi poglôdanček -čka m (ọ́; ó) nar. gorenjsko zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: bil je poglodanček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
postrúžek -žka m (ȗ) nar. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: to je naš postružek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
postŕžek -žka m (ȓ) 1. knjiž. kar se postrga: gnojiti s postržki iz kurnika 2. šalj. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku: ker je bil postržek, so ga vsi razvajali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
prizoríšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se dogaja gledališko, filmsko delo: osvetliti prizorišče;
spremeniti prizorišče s kulisami;
igralec pride, stopi na prizorišče;
likovna oprema prizorišča / prizorišče drugega dejanja je grajska dvorana / filmsko, lutkovno prizorišče // publ., navadno s prilastkom kraj, prostor, kjer se kaj dogaja sploh: odpeljati se s prizorišča požara; priti na prizorišče spopada / Pomurje je bilo letos spet prizorišče srečanja številnih izseljencev v Pomurju so se spet srečali številni izseljenci; prizorišče romana je Kras roman se dogaja na Krasu
● publ. mladi pisatelji so stopili na prizorišče so se začeli pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. oditi, umakniti se s političnega prizorišča ne ukvarjati se več s politiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
reševálec -lca [reševau̯ca tudi reševalca] m (ȃ) 1. kdor rešuje: takoj po potresu so se zbrali številni reševalci;
posebej usposobljeni reševalci v rudniku / izžrebati reševalce nagradne križanke; reševalci ugank / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; prostovoljni reševalci 2. delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalca sta položila ponesrečenca na nosila;
poklicati reševalce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
števílen -lna -o prid., števílnejši (ȋ) 1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote: poleg številnih domačih razstavljavcev so na sejmu sodelovali tudi tuji;
med članki so bili najštevilnejši tisti o zdravilnih rastlinah;
po vojni so bile obnovljene številne vasi na Dolenjskem;
številna mesta v knjigi so nerazumljiva // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: naredil je številne poskuse; njegove številne razprave; okrasiti stanovanje s številnimi slikami 2. ki dosega visoko stopnjo glede na število enot; velik: prvi razred je letos številen;
tako številne družine so zdaj redke;
imeti številno knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo; sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
támar -ja m (á) 1. nar. severozahodno ograjen prostor, v katerega se zapira živina; staja: zapreti, zganjati govedo v tamar;
ovčji tamar 2. nar. koroško preprosta stavba za bivanje živali: številni tamarji na planini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
vrívek -vka m (ȋ) del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu: avtorjevo mnenje kažejo številni vrivki / če se ne motim in podobni vrivki / komični vrivki v predstavi vložki
♦ elektr. jeklen trak, s katerim se potegnejo vodniki skozi inštalacijsko cev; jezikosl. stavek, polstavek v drugem stavku ali zvezi stavkov, s katerima ni skladenjsko povezan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
vršìč -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od vrh: iz gorske gmote so štrleli številni vršiči;
ekspr. sonce se poslavlja od vršičev in gričev 2. vršiček: drevescu se je odlomil vršič / vršič nageljna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.