máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
hù2 in hú medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sklédnica sklédnice samostalnik ženskega spola [sklédnica] sladkovodna želva z oklepom temnejše barve in okončinami z belkastimi pikami, ki živi v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji; primerjaj lat. Emys orbicularis; SINONIMI: iz zoologije močvirska sklednica
STALNE ZVEZE: močvirska sklednica ETIMOLOGIJA: ↑skleda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva] 1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser] 1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
1.2. kar spominja na tako tvorbo
2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček 2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
bôksar bôksarja tudi bóksar bóksarja samostalnik moškega spola [bôksar] tudi [bóksar] 1. športnik, ki se ukvarja z boksom
2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: bokser
ETIMOLOGIJA: ↑boks
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost] 1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati] 1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
rogáč rogáča samostalnik moškega spola [rogáč] velik hrošč temno rjave ali črne barve, katerega samec ima velike, rogovom podobne čeljusti; primerjaj lat. Lucanus cervus
ETIMOLOGIJA: ↑rog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] 1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti 1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit! ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen] 1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen 1.1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
2. neformalno ki je zelo utrujen, izmučen
FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja ETIMOLOGIJA: ↑crkniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkavati
FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
dámjak dámjaka samostalnik moškega spola [dámjak] jelen z lisastim kožuhom in lopatastim rogovjem; primerjaj lat. Dama dama
ETIMOLOGIJA: (prevzeto in prilagojeno iz nem. Damhirsch) iz lat. damma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
júnec júnca samostalnik moškega spola [júnəc] 1. mlad samec goveda1.2. mlad skopljen goveji samec
2. ekspresivno močan fant z veliko življenjske moči, navadno razposajen, nepremišljen, nedorasel
ETIMOLOGIJA: = stcslov. junьcь, hrv., srb. júnac, strus. unьcь, slovaš. junec < pslov. *junьcь ‛mlad vol ali bik’ iz *junъ ‛mlad’ = litov. jáunas, latv. jaûns iz ide. *h2ai̯-u- ‛življenje, življenjski čas, življenjska moč’, tako kot stind. yúvan-, lat. iuvenis nem. jung, angl. young - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
krêpniti krêpnem in krépniti krépnem dovršni glagol [krêpniti] in [krépniti] 1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, slabšalno škripniti 1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, slabšalno škripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, ekspresivno škripniti
ETIMOLOGIJA: ↑krepati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mokríšče mokríšča samostalnik srednjega spola [mokríšče] iz biologije življenjski prostor s plitvo stoječo ali počasi tekočo vodo, za katerega so značilne vodne, vlagoljubne vrste
ETIMOLOGIJA: ↑moker
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
škrípniti škrípnem dovršni glagol [škrípniti] 1. oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti 2.1. slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti
3. ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti
4. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati
ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.