abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola
biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali je beseda »zadnji« števnik ali pridevnik?

Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?

  • V skupinskem tekmovanju pri smučarskih skokih je slavila slovenska reprezentanca, sledili so Avstrijci, tretji so bili Norvežani, zadnji pa Kanadčani.

Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali je glagolnik »pridobivanje« samostalnik?

Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali je glas dz sičnik?

Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik . Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali je pravilno »predzvita« ali »pred zvita« struktura?

Zanima me ali je pravilno zapisano predzvita / pred zvita struktura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali je pravilno »rak na želodcu« ali »rak želodca«?

Ali je pravilno rak na želodcu ali rak želodca (ali oboje)? V SP in SSKJ so med ilustrativnimi primeri rak na želodcu, rak na dojki, rak na pljučih. Zdravniki uporabljajo rak dojke (mislim si, da je to po vzoru iz latinščine, tj. carcinom mammae). V Gigafidi je več primerov rak dojke kot rak na dojki in več primerov rak na želodcu kot rak želodca ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecede

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?

Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?

Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ali so predlogi besede?

Spoštovani, zanima me, ali je predlog beseda. Na primer, predlog iz. So predlogi besede? Hvala za trud in prijazen pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apr.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
april

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apríl -a m (ȋ)
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

april
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
aprila samostalnik moškega spola
mesec v letu
IZGOVOR: [apríl], rodilnik [apríla]
ZVEZE: prvi april

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apríl -a m
četrti mesec v letupojmovnik
SINONIMI:
star. mali traven

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprȋl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprȋl, m. der Monat April.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

april samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

april sam. m ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

april -a samostalnik moškega spola
četrti mesec v letu; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

april

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

april m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprilˈapriːl’ apˈriːl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprílov -a -o (ȋ)
pridevnik od april: aprilov sneg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na april: aprilsko zasedanje državnega zbora / aprilsko sonce / aprilska šala za prvi april / imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme; ti si taka kakor aprilsko vreme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprílski Frazemi s sestavino aprílski:
aprílska šála, bíti aprílski, kot aprílsko vrême

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprȋlski – glej aprȋl

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprȋlski, adj. April-; aprilsko vreme, Aprilwetter, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprilski -a -o pridevnik
ki se nanaša na april; SODOBNA USTREZNICA: aprilski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aprilskiapˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Besedi »rekoč« in »rečeno« ter vejice

Obe besedi, kolikor vem, nista glagola, sta pa izpeljanki iz glagola reči. V rabi se pa v nečem razlikujeta. Besedni zvezi s tema besedama, ki jih bom spodaj napisal, se razlikujeta v tem, da je ena besedna zveza obdana z vejicama, kot vrinjen stavek, medtem ko druga ne. Primera:

*Te cene so, milo rečeno, absurdne.

On si je s to potezo tako rekoč sam sebi izkopal jamo.*

Kot vidite, je v zgornjem primeru besedna zveza milo rečeno obdana z vejicama, v spodnjem tako rekoč pa ni.

Vir informacij glede rabe vejice pri teh besednih zvezah je bil kar SSKJ. Pa tudi drugod po spletu to opažam.

Ali mi lahko razložite, v čem se besedni zvezi razlikujeta, da je pri eni potrebno uporabiti vejice, pri drugi pa ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Besedna zveza »črnobela fotografija«

Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Besednovrstna določitev besed »ker« in »kadar«

Ali je beseda kadar vprašalni zaimek? Kaj pa ker?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Branje decimalnih zapisov

Samostalnik za decimalno številko je vedno v rodilniku ednine. Torej je tudi pridevnik v rodilniku ednine: prevoženega 242,5 kilometra, preskočenega 2,32 metra in plačanega 2,2 evra, kajne? Je tako tudi v teh primerih:

  • Po prevoženega 242,5 kilometra je bil najboljši francoski kolesar.
  • V skoku v višino pa je s preskočenega 2,32 metra zmagal Rožle Prezelj.
  • Zaradi plačanega 2,2 evra je planil v jok.

Bi to brali: po prevoženega dvesto dvainštirideset celih pet kilometra, s preskočenega dve celi dvaintrideset metra, zaradi plačanega dve celi dve evra? Ali kako?

Pridevnik bi lahko izpustili, pa ga nočemo.

Pa še to. Kako preberemo: Tečaj se je ustavil pri 2,3 EUR?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Branje in pisanje decimalno zapisanih števil (3)

Vem, da ste na podobna vprašanja že odgovarjali, vendar me vseeno zanima, ali je sledeče pravilno: Potovanje je trajalo 7,5 leta (zanima me oblika leta).

(Slogovno je sicer ustrezneje sedem let in pol, ampak zanima me zapis v taki obliki.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

brez2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

brezen2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

brẹ́zən 2., -zna, m. 1) der Monat März, Meg., Zilj.-Jarn. (Rok.); kar v breznu zraste, april pobrije, Guts.; — tudi: der April, Remšnik (Št.); "kadar uže breza teče", C.; brezen vsako uro jezen, C.; ali: brezen je desetkrat na dan jezen, Št.-Cig.; — 2) die Brunft (der Katzen), Cig., C.; — das Scherzen (Laufen u. Schreien) der Kinder, M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

breznica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ChatGPT – izgovarjava in sklanjanje

Vse več bomo govorili o programu chatGPT, zato me zanima, kakšen izgovor bi predlagali: podobno kot Gmail.com [gmajl.kom] oziroma [gmejl.kom] tudi ChatGPT [čet ge pe te] oz. [gə̀pə̀tə̀] oziroma [čet dži pi ti].

Ali bi lahko šli korak naprej in svetovali ali celo sprejeli pogovor ge pe te / gə̀ pə̀ tə̀ oziroma klepet ge pe te / gə̀pə̀tə̀?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Cimbri ali Kimbri?

S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Citat kot premi govor ali samostojno?

zanima me, kako je z vrinjenimi citati ali naslovi (v tem primeru), ki optično delujejo kot premi govor. Se pravilno piše (bodite pozorni na položaj vejice na koncu omenjenega naslova) ...

Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje,« ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.

ali

Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Citatna imena skandinavskih ulic

Kako v besedilu ravnamo z imeni ulic, npr. iz skandinavskih jezikov (Vendevägen, Myrerskogveien ...) spol in sklonljivost v slovenščini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Češko »Novo mesto« ali »Nové Město«

Zanima me, kako se posloveni češko mesto, ki je v izvirniku Nové Město – Novo Mesto ali Novo mesto ali pa morda zapis ostane originalen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Čudno govorjenje: »brez da bi« in »v temu«

Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:

brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil

ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

dan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
dneva in dan dne samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [dán], rodilnik [dnéva] in [dné]
ZVEZE: dan državnosti, dan Primoža Trubarja, dan reformacije, dan Rudolfa Maistra, dan samostojnosti in enotnosti, dan spomina na mrtve, dan suverenosti, dan svetega Patrika, dan upora proti okupatorju, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan združitve prekmurskih Slovencev, dan Zemlje, dan žena/žensk, materinski dan, mednarodni dan maternega jezika, Prešernov dan, svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan Downovega/downowega sindroma, zahvalni dan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Dan »žena« ali dan »žensk«?

Ali voščimo pripadnicam ženskega spola ob (mednarodnem) dnevu žena ali žensk? Zadnje se zdi bolj logično, vendar je raba mešana. Na Gigafidi dan žena prevladuje pred dnevom žensk, v zvezi z mednarodni pa je več zadetkov z ženskami. Kakšno je ozadje nastanka tega imena? So o vprašanju že potekale razprave? Vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Decimalno številčenje poglavij: ob arabskih števkah rimske ali črke

Zanima me, ali velja isto pravilo o izpustu končne pike tudi v primeru kombiniranega zapisa, ko gre za rimsko število in arabsko, primer: I. Poročilo I.1. Pregled uspešnosti I.2. Analiza I.2.1. Področja ALI zapišemo: I. Poročilo I.1 Pregled uspešnosti I.2 Analiza I.2.1 Področja

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Deljenje besed

Imam dve vprašanji glede deljenja besed.

Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?

Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Deljenje besede »razvneti«

Zanima me, če lahko besedo »razvneti« delimo tudi tako: razv-neti. Soglasnik -v se tu izgovarja kot samoglasnik, zato sem v dilemi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

dèska Frazemi s sestavino dèska:
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], kot odskóčna dèska [za kóga/kàj], postáti odskóčna dèska [za kóga/kàj]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

dláka,* f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig.*; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Do kakšne ali do katere mere?

Zanima me, kateri izraz je ustreznejši: do kakšne mere ali do katere mere.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Dopustnost različnih zgradb: »pristopi k« ali »pristopi za«

Zanima me, kakšna raba besede pristop (v smislu načina reševanja problema) je najustreznejša? Je katera od oblik napačna ali se vse dopuščajo? V besedilih na spletu sem zasledila že vse tri možnosti.

Novi pristopi k raziskovanju zdravilnih rastlinNovi pristopi za raziskovanje zdravilnih rastlinNovi pristopi raziskovanja zdravilnih rastlin

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Dopustnost različnih zgradb: »pristopi k« ali »pristopi za«

Zanima me, kakšna raba besede pristop (v smislu načina reševanja problema) je najustreznejša? Je katera od oblik napačna ali se vse dopuščajo? V besedilih na spletu sem zasledila že vse tri možnosti.

Novi pristopi k raziskovanju zdravilnih rastlinNovi pristopi za raziskovanje zdravilnih rastlinNovi pristopi raziskovanja zdravilnih rastlin

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Druga moška sklanjatev: ujemanje samostalnika »vojvoda«

Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje

Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.

Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

floreál -a m (ȃ) zgod. |francosko revolucijsko ime za april|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Glagol ali pridevnik?

Zanima me, ali je beseda oproščen v spodnjem stavku del glagola ali je pridevnik. Po moji logiki bi moral biti pridevnik, ker se vprašamo kakšen. Je pa res, da je deležnik neosebna glagolska oblika. Kako bi torej besednovrstno določili besedo oproščen?

Zapornik je oproščen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Glagolnik od vtipkati je »vtipek«

Kakšen bi bil pravilen glagolnik od glagola vtipkati? Kot je recimo od vpisativpis ali vnestivnos.

Vtipkamo bančno kodo, vtipkamo računalniško geslo ...

Kako bi torej lahko napisali: Pri (glagolnik) bančne kode na blagajni sem se zmotil.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Gremo na Gorenjsko in pridemo z Gorenjske

V raznih letopisih avtorji omenjajo neka dejstva, vezana na število prebivalcev, ki so/prihajajo iz določene pokrajinske enote (npr. Spodnja Gorenjska, Prekmurje, SevernaPrimorska ...).V zvezi s tem vas prosim za razlago o pravilni raba velike začetnice in predloga (iz ali s/z). Po občutku bi rekla, da živimo V neki regiji, zato me ne moti, da prihajamo IZ neke regije (npr. Prebivalci iz štajerske regije obiskujejo bližnja zdravilišča.) in v tem primeru ne gre za zemljepisno lastno ime. Moteče pa mi zveni, ko o nekom trdimo, da je npr. oskrbovanec z Zgornje Gorenjske.

Domnevam, da Dolenjci prihajajo z Dolenjske, saj so se naselili na Dolenjskem. Težko pa sprejmem trditev, da Gorenjci prihajajo z Gorenjskega in da so naseljeni na Gorenjski?

Zelo mi boste pomagali, če razpletete nakazane dileme.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Imena, nazivi, nagrade ... in velika začetnica

Rabim pomoč pri zapisovanju nazivov, ki jih podeljujejo medijske hiše in različne organizacije. Nazive, kot so Ime leta, Produkt leta, Slovenski avto leta ... zapisujejo z veliko začetnico. SP predpisuje, da se poimenovanja odlikovanj in športnih trofej zapisuje z malo začetnico. Kaj pa v teh primerih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Imena jogijskih asan in položajev

V knjigi Joga v vsakdanjem življenju in na spletu opažam različne zapise poimenovanj jogijskih asan in položajev -- glede zapisa z veliko/malo začetnico, pisanja skupaj/narazen in zapisovanja glasov s črkami oz. prečrkovanja, npr.

  • Viparitkarni mudra
  • Viparita karani mudra
  • Viparita Karani mudra
  • viparitkarni mudra

in

  • Khatu Pranam
  • katupranam

Takih primerov je še veliko.

Prosim vas za mnenje o tem, kateri zapisi so z vidika Slovenskega pravopisa najustreznejši.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Imena molitev

Kako je pravilno pisati imena molitev? Torej kot očenaš in zdravamarija (kot predlaga zadnji pravopis) ali bi šlo tudi Očenaš/Oče naš in Zdravamarija/ZdravaMarija? Kaj pa druge molitve, npr. Sveti angel, Tebe ljubim Stvarnik moj, Angel Gospodov, Rožni venec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Imena vinskih okolišev (2)

Zanima me, kako zapišemo ime društva: Društvo vinogradnikov radgonsko-kapelskih goric ali Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric. Kako se zapisuje besedna zveza radgonsko-kapelske gorice v drugem kontekstu, npr.: traminec, letnik 2013, radgonsko-kapelske gorice Zanima me tudi zapis zveze:

  • radgonsko-kapelski vinski okoliš.

Če se piše z veliko začetnico, je vprašanje naslednje:

Kam uvrščamo to poimenovanje – k zemljepisnim ali stvarnim imenom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Iste besede, enak pomen, a drugačna razporeditev vejic. Zakaj?

Zanima me, zakaj v spodnjem primeru, sodeč po trenutnih pravilih, ni vejice, ki je v oklepaju, čeprav se pri drugačni razporeditvi besed, izkaže, da bi bila ustrezna in utemeljena? No, vsaj po mojem mnenju.

Neka raziskava je pokazala, da(,) če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

V tem primeru postavitev vejice pred veznikom če ni ustrezna. Zdaj pa bom besede razporedil drugače:

Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.

V tem primeru pa se jasno vidi, da sta dela povedi da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni in če pijemo alkohol in hkrati kadimo striktno ločena z vejicami tako od glavnega stavka kot preostalega dela povedi. V zgornjem primeru je v bistvu del če pijemo alkohol in hkrati kadimo vrinjen. Splošno znano je, da se vrinjen stavek na obeh straneh loči z vejicama od ostalega dela povedi. No, v zgornjem primeru pa to ne velja. Pri taki razporeditvi vejic izgleda, kot da je veznik da del vinjenega stavka, čeprav to ni, kar je dobro vidno v spodnjem primeru.

Ali mi lahko obrazložite to dilemo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izgovor izpeljank iz samostalnika »dež« ter raba predloga »v« oz. »na«

Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.

Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izrazi pri taroku v slovenščini

Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?

  • platelc
  • radelc
  • mondfang

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor besede »bebavost«

Kakšen je izvor besede bebavost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor besede »koronavirus«

Kakšen je izvor besede koronavirus? Kako sta povezani krona in korona?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor besede »pameten«

Zanima me etimološki izvor besede pameten.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor besede »stres«

Zanima me izvor slovenske besede stres, zgodovina njenega pojavljanja/uporabe, še posebej ob vedenju, da ima angleščina za pomensko podobno zadevo besedo stress, a ob tem imamo Slovenci še priimek Stres.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor besede »žlikrofi«

Zanima me, od kod izvira beseda žlikrofi. Verjetno iz nemškega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor gorenjskega izraza »pokravčana potica«

Na vas se obračam z vprašanjem, na katerega nisem našel odgovora niti v lokalnem okolju niti v literaturi. Kjer živim (Zgornja Gorenjska – okolica Žirovnice, tudi v Bohinju), rečemo potici z veliko orehovega nadeva »pokravčana potica«. Izvedel sem, da pokravčana zato, ker se orehovim jedrcem reče kravice. In to ne celim, ampak samo polovičkam. Zanima me, od kod ta izraz in kje se uporablja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor in izgovarjava besede »grunge«

Beseda grunge, ki označuje glasbeno zvrst, se ne nahaja v nobenem izmed Franovih slovarjev, zato vprašanje naslavljam na vas. Zanima me izvor omenjene besede in kakšna je njena pravilna izgovorjava?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor poimenovanja »morski pes«

V slovenščini se uporablja izraz morski pes za največjo ribo predatorko, ki se ji v angleščini reče shark, v italijanščini squalo, v hrvaščini morski pas, v srbščini pa ajkula. Ali je možno, da smo si izraz za morskega psa izposodili iz hrvaščine, zakaj je prišlo do takega poimenovanja in kdaj se prvič pojavi izraz morski pes v slovenskih besedilih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor priimka »Čadež«

Bi mi lahko razložili, od kod izhaja priimek Čadež?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor priimka »Doltar«

Zanima me izvor priimka Doltar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor priimka »Jevševar«

Zelo me zanima iz kod izvira moj priimek, Jevševar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor priimka »Klovar«

Zanima me izvor priimka Klovar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor priimka »Letonja«

Zanima me izvor priimka Letonja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor priimka »Merčnik«

Zanima me izvor priimka Merčnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor priimka »Simnovčič«

Sem doma iz Cerknega. Zanima me, če vam je znan izvor priimka Simnovčič. Družinsko izročilo pravi, da naj bi se naši predniki v naše kraje preselili iz Slavonije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor priimkov »Petrič« in »Binter«

Mi lahko razložite izvor priimka Petrič in Binter? Iz katerih področij bi ta dva priimka lahko izhajala?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Izvor priimkov »Terčelj«, »Krečič« in »Rovtar«

V našem rodovniku imamo priimka Terčelj in Krečič. Oba sta primorska. Mi lahko, prosim, napišete malo več o izvoru teh priimkov? Ali je Krečič v kaki povezavi z apnom (kreč)? Rovtar pe je verjetno nekdo iz rovt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Je bolje pisati »volilec« ali »volivec«?

Kakšno je vaše stališče do dileme volilec/volivec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Je pregled »zdravniški«, »zobozdravniški« ali »zdravstveni«, »zobozdravstveni«?

Navajena sem na zdravniški in zobozdravniški pregled. Vse več pa se uporablja tudi zdravstveni in zobozdravstveni pregled. Ali je oboje pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Je števnik v zvezi »leta 1980« glavni ali vrstilni?

Zanima me, ali je v povedi Prireditev poteka od leta 1980 števnik 1980 glavni ali vrstilni. Po njem se vprašamo z vprašalnico »od katerega leta« in bi tako moral biti vrstilni, ampak se mi dvom poraja zato, ker ni na prvem mestu (pred samostalnikom, na katerega se navezuje).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Jezikovna izbira: »pandemičen« ali »pandemski«

Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:

Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.

Kakšno je vaše stališče?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Je zveza »danes teden« podredno zložen stavčni člen ali ne?

Ali je v spodnjem primeru prislovno določilo časa podredno zložen stavčni člen ali ne? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?

Danes teden me ne bo v službo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

jurijevščák, m. der Monat April, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

jǘrješček -a m april: raſztrgani je vleti po Kriſztuſovom rojſztvi 66. Jürjeſcseka 25. dnéva KŠ 1771, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

jurjevo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
jurjevega samostalnik srednjega spola
praznik, 24. april
IZGOVOR: [júrjevo], rodilnik [júrjevega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča, gojíti káčo na pŕsih, gréti káčo na pŕsih, iméti jêzik kot káča, iméti káčo v žêpu, káča [je] v žêpu, kàkor [da] bi káča píčila kóga, kàkor [da] je káča píčila kóga, kàkor jára káča, kot bi káča píčila kóga, kot jára káča, [kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu], píčiti kàkor káča, redíti káčo na pŕsih, síkati kàkor káča, síkati kot káča, síkniti kàkor káča, s káčo v žêpu, skrívati kàj kot káča nôge, tajíti kàj kot káča nôge, vléči se kàkor jára káča, vléči se kot jára káča [in stekel polž], zvíjati se kàkor kača, zvíjati se kot káča, zvíti se kot káča

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kaj črkovalnik podčrta in česa bi ne smel?

Zakaj črkovalnik ne podčrta besede črkovalnik, podčrta pa pridevnik črkovalnikovo? Kaj bo naredil, če napišem črkovalniško? Podčrta. Pa črkovalsko? Podčrta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kaj dela žila na vratu?

Kako najbolje prevesti stavek: ... žila na vratu mu poželjivo ZATKE v slutnji žordanke.

Nisem našla ustreznega izraza/prevoda za besedo zatke. Avtor je Alojz Rebula.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kaj je pravilno oz. ustreznejše: »kakorkoli« ali »kakor koli«?

Kaj je pravilno oz. ustreznejše: ... mi ne daje pravice, da ga kakor koli nadzorujem. Se piše skupaj ali narazen?

kakorkoli ali kakor koli

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako izgovarjamo in sklanjamo portugalske besede na zapisani končni o?

V zadnjem času sta se v medijih pojavljali vsaj dve brazilski imeni: predsednik Jair Bolsonaro in mesto Brumadinho. Obe imata v brazilski portugalščini izgovor s končnim u-jem. Po navodilih iz pravopisnih pravil se portugalski o v slovenščini izgovarja kot [o], »v nekaterih« nenaglašenih zlogih pa kot [u]. Raba v govornih medijih kaže veliko neenotnost oziroma prevlado izgovora končnega -o-ja kot [o]. Nekaj znanih portugalskih in brazilskih lastnih imen, za katera je v medijih že ustaljen izgovor s končnim o-jem: Jorge Sampaio, Fernando Cardoso, João Ubaldo Ribeiro, Paulo Coelho, Aluísio Azevedo, José Saramago, José Mourinho, Ronaldo, Rivaldo, Ronaldinho, Romario. Kakšna je torej pravilna izgovarjava portugalskih besed na -o? In kako se ta imena sklanjajo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako izgovoriti »aronija«?

Kako se izgovori aronija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako je bolje: »minister za kulturo« ali »kulturni minister«?

Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako je bolje: »prijaviti se v portal« ali »na portal«?

Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.

V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako je nastalo ime »Drozgobrad«

Sem študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in pri predmetu uvod v književnost iščemo odgovor na naslednje vprašanje: Kakšen je izvor besede 'drozgobrad'?Beseda izhaja in pravljice Kralj Drozgobrad bratov Grimm in me zanima kako je nastala. Sklepam da gre za sestavljenko, če pa bi mi lahko povedali še kaj več, bi bila zelo vesela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako je prav: »epidemija koronavirusa« ali »epidemija koronavirusne bolezni«?

Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako je prav: »Mežakla« ali »Mežaklja«?

V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako je prav: »na Socerbu« ali »v Socerbu«

Katera raba je ustreznejša oziroma pravila V Socerbu so obiskali Sveto jamo ali NA Socerbu. Ustavili so se V Socerbu ali NA Socerbu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako je prav: »prihraniti pri stroških« ali »prihraniti stroške«

Ali je prav npr. prihraniti stroške ali pa mogoče prihraniti pri stroških?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako navajati gradivo iz lastne knjižnice?

Zanima me, kako navajati literaturo oz. gradivo, ki je del lastne knjižnice. Gre za tuje strokovne članke, ki se jih najde na različnih spletnih straneh, objavilo jih je kako združenje. Imam pa jih shranjenje v tiskani obliki v registratorju. Ali je dovolj, da med literaturo in viri navedem le naslov članka in združenje, ki je članek napisalo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako pisati »hekaton« in kaj pomeni

Ali besedo hackathon slovenimo v hekaton? V medijih sem zasledila oba zapisa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako pisati ime avtorja z dvojno jezikovno identiteto: »Andrej Makin« in »Andreï Makine«?

Kako pisati ime avtorja (z dvojno jezikovno identiteto) romana na letošnjem maturitetnem tematskem sklopu? Gre za v Rusiji rojenega avtorja (Andrej Sergejevič Makin) s francoskimi koreninami, ki se je v odrasli dobi preseli v Francijo (Andreï Makine), piše v slovenščini.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako pisati ime »Ulica brigade Moris« in kaj pomeni »MORIS«

Kako se pravilno napiše ime ulice Ulica brigade Moris? Že vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako pisati okrajšavo »d. o. o.« ali zakaj uzakonjati napake? – odziv na oddajo Jezikanja

Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako pisati oznake za pufre?

V kemiji uporabljajo pufre, ki so lahko večkratni. Da zapisi niso predolgi, radi uporabijo zapis: npr. (6x) ali (6 x) (beremo šestkratni oziroma 6-kratni). Kateri se vam zdi ustreznejši – s presledkom ali brez, ob tem da vemo, da sta oba pravopisno neustrezna. Ali bi priporočali neustaljen zapis z vezajem (6-x)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako pisati podnaslove filmov?

V povezavi z odgovorom na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1977/začetnica-podnaslova me zanima, ali enako obravnavamo tudi podnaslove filmov? Če so torej v eni vrstici in z dvopičjem ločeni od naslova, jih pišemo z malo začetnico?

V večini virov najdemo zapis z veliko začetnico in morda bi tu res kazalo narediti izjemo z obrazložitvijo, da gre za dve precej samostojni enoti imena, ne pa striktno naslov in podnaslov.

Primeri:

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako pisati »Zgornja in Spodnja Muta«?

Zanima me, kako pravilno pisati Z(z)gornja in S(s)podnja Muta. Sama še vedno vztrajam pri zapisu z malo, čeprav velika večina oboje piše z veliko začetnico. Tudi na spletni strani občine sem zasledila, da Zgodnjo in Spodnjo Muto navajajo kot samostojni naselji v občini, podobno kot npr. Gortino. Kako je torej prav? Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako pisati »Zoom«

Kako pravilno pišemo ZOOM – z malo ali veliko začetnico – ter kako besedo sklanjamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako podomačimo besedo »kazoo«?

Zanima me, kako je z zapisom besede kazoo (glasbilo). Je pravilna varianta kazoo, kazu ali oboje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako prevedemo besedo »ajde«?

Zanima me, kako prevedemo besedo ajde. To besedo uporabljamo u pogovornem jeziku, vendar me zanima, katera bi bila njena ustreznica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako prevesti »foodtruck«

Ali že imamo slovensko ustreznico za izraz »foodtruck«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako razlikujemo med »popoldne« in »popoldan«?

Besedi popoldan in popoldne. Laična raba med samostalnikom popoldan in prislovom popoldne ne ločuje najbolje, sploh ker se vsiljuje še samostalniška oblika srednjega spola popoldne (torej enaka prislovu). Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako razumeti slovarska napotila: stališče in mnenje (2)

Pišem s prevajalskega oddelka Sveta v zvezi z besedno zvezo zavzeti stališče; tako glagol zavzeti kot stališče sta v SP in SSKJ označena kot publicistična:

  • ZAVZETI: publ. imeti, izraziti: kakšno mnenje, stališče boš zavzel / do njihovega dela je zavzel zelo kritičen odnos je bil zelo kritičen
  • STALIŠČE: publ. mnenje, pogled.

Stališča ne moremo nadomestiti z drugim terminom, ker so tako poimenovani akti, ki se sprejmejo v Evropskem parlamentu in Svetu (Stališče Evropskega parlamenta, Stališče Sveta v prvi obravnavi). Zanima pa me, ali lahko v navedenem primeru uporabimo glagol zavzeti, tj. zavzeti stališče, ter ali lahko v uradnih besedilih (npr. zakonodajnih aktih) uporabljamo izraze, ki so v SP oz. SSKJ označeni kot publicistični.

Bi torej lahko v navedenem primeru uporabili omenjeno besedno zvezo ali bi jo bilo bolje nadomestiti z manj zaznamovano zastopati stališče?

Žal je zveza zavzeti stališče tudi v novem slovarju označena kot publicistična.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako si pojasniti termin »stavčno-nestavčni del povedi«?

Medtem ko v SP-ju berem pravila za zapis vejice, me moti to, da ne znam razbrati kaj sploh je »nestavčno-stavčni del povedi« oziroma, katere besedne vrste torej smatramo za nestavčne, so to tiste ki jih ne uvrščamo med stavčne člene? Na primerih iz SP-ja mi ni popolnoma jasno ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako sklanjamo ime »Elektro Primorska, d. d.«?

Zanima me, kako sklanjamo Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, d. d.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako sklanjamo ime »RTV Slovenija«?

RTV Slovenija: kako se sklanja (razvezano in nerazvezano)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako sklanjamo priimek »Kline«?

Kako se sklanja priimek Kline (npr. Boštjan Kline), Klineja ali Klineta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako slovenimo besedo »chemitrail«?

Zanima me, s katerim izrazom bi zapisali chemitrail? Ali obstaja kakšna domača ustreznica ali pa se piše dobesedno chemitrail in se potem sklanja po vzorcu prve moške sklanjatve?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako slovenimo sodobne slaščice?

Kakšen zapis svetujete za moderne vrste slaščic, kot so muffin, cupcake, mugcake?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako voščimo: »vesela velika noč« ali »veselo veliko noč«

Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako zapisati »GibanjeSkupajNaprej«?

Zanima me, kako pravilno zapisati GibanjeSkupajNaprej? Registrirano je namreč kot Društvo GibanjeSkupajNaprej, vendar pa gre tu za očitno nepravilen zapis, ki po mojem mnenju ni v skladu s slovenščino, torej velike črk sredi ene besede,.Torej v kolikšni meri se spoštuje tu zakon pri imenovanju poslovnih subjektov in ali je dovoljeno to popraviti v Gibanje Skupaj naprej?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako zapisati ime nagrade: »nagrada avsenik«

Na spletu in v raznih besedilih glasbenih šol se pojavlja zame napačen zapis tekmovanja, in sicer 12. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik 2018. Kako zapisati popolnoma pravilno? Mednarodno in Avsenik z malo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako zapisati ime skupine »Kostak«?

V družbi pripravljamo letna in računovodska poročila za delniško družbi Kostak, ravno tako pa smo dolžni pripraviti konsolidirane izkaze poslovanja za poslovno skupino Kostak, v katero imamo vključenih kar nekaj podjetij. Zanima me, kako je pravilni zapis "Skupina Kostak" ali "skupina Kostak", saj opažam, da družbe zapisujejo to besedno zvezo različno. Tako Krka, Petrol in še nekatere druge skupine, pišejo to besedo z malo začetnico, medtem ko pri Pošti Slovenije, Gorenju in še kje, zapisujejo besedo skupina z veliko začetnico. Vljudno prosim za obrazložitev in mnenje. Če ste o tem že pisali, se opravičujem, ker tega primera nisem zasledila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako zapisati veznike med alinejnim besedilom?

Gre za neke vrste predlogo, kjer so po točkah naštete določene trditve. Zanima me, kako pisati besedo ALI med temi trditvami, ki so samostojne povedi, z malo ali veliko začetnico ali vse z velikimi črkami.

  • Presežek, izračunan v skladu z zakonom XXX, za leto 2016 znaša 1.500 EUR. ALI
  • Presežek, izračunan v skladu z zakonom YYY, za leto 2016 znaša 1.000 EUR.
  • Sklep o porabi presežka ...
  • ....
  • ....

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kako zapisati zvezo »pohorske planje«: z malo ali veliko začetnico?

Na naši ustanovi izvajamo projekt ALPA, kjer so eno od območij tudi Pohorske planje. Tu se precej lovimo, ker ne vemo, kako je z velikimi začetnicami teh dveh besed: Pohorske planje ali pohorske Planje ali Pohorske Planje ali morda celo pohorske planje.

Gre za območje Pohorja, kjer so planje (travniki) in ne gre za krajevno ime, pač pa za planje s Pohorja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kaliber strelnega orožja

Zanima me, ali je v slovenščini priporočeno pretvarjanje anglosaških kalibrov ročnega strelnega orožja (npr. .357 ali 12 gauge) v milimetre, jih pustiti v izvornem zapisu, ali je vseeno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kdaj pisati »e« v besedi »e-račun« z malo in kdaj z veliko začetnico?

Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.

Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kdaj uporabiti »saj« in kdaj »ker«

Večkrat sem v zadregi, kdaj uporabiti veznik saj in kdaj veznik ker. Na primer: Nekaj učencev si gledališke predstave ni ogledalo, saj / ker so v šolo prišli prepozno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kdaj uporabiti »vodnika« in kdaj »vodiča«?

Zanima me, kdaj uporabiti besedo vodič in kdaj vodnik. Katera je primernejša za človeka oz. knjigo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kdo je tisti, ki jé kosilo?

Ali je tisti, ki kósi (je kosilo), kósec (dolgi ozki o)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

»Klub alumnov« ali »društvo alumnov« in vprašanje velike oz. male začetnice

Na šoli smo ustanovili alumni klub, sedaj pa smo v zadregi, kako to zapisati, ali z veliko ali z malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

korúza Frazemi s sestavino korúza:
metáti púško v korúzo, vréči púško v korúzo, živéti na korúzi, življênje na korúzi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Krajšanje besedne zveze »zborni jezik«

V besedilu sem zasledila, da je avtorica besedno zvezo zborni jezik, skozi celotno besedilo zapisovala kot ZJ (brez končnega ločila in z velikimi črkami). Zanima me, če je takšna okrajšava pravilna in zakaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Krajšanje šolskih ocen (2)

Zakaj okrajšave ocen (nzd, zd, db, pdb in odl) nimajo okrajšavne pike?

Zakaj spet neka nepotrebovana posebnost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Kvizi: končno ločilo pri odgovorih na vprašanje

Zanima me, ali je pravilno, da pri odgovorih na vprašanje ni zapisanega končnega ločila, čeprav so odgovori zapisani v obliki povedi. Takšne primere sem zasledila v številnih televizijskih kvizih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Leo -na m osebno lastno ime Leon: naſſ opomina S. Leo im. ed. Papesh ǀ kakor S. Leo im. ed. resclada ǀ leo im. ed. shkoff ie bil shal ǀ Leo im. ed. s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau ǀ pravi Leo im. ed. Hebræus ǀ Leo im. ed. Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Bonifacius VI. Papesh ſamih 15. dny je shivil: Vrbanus VII. 12. dny. Leo im. ed. ta XI. 6. dny ǀ Vprashajte Ceſſaria Leona tož. ed., koku je bil on Ceſſar ratal 1. Sv. Lêon Véliki, papež (441–460) 2. Lêon, neki škof 3. Lêon I., vzhodnorimski cesar (457–474) 4. Lêon Hebrêjec s pravim imenom Isaak Abravanel ben Jehuda (1437–1508), judovski filozof in razlagalec Svetega pisma 5. → Isavrikus 6. Lêon XI., papež (1.–27. april 1605)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Letnice po letu 2000

Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa? Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

lionizem
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
lionizma samostalnik moškega spola
gibanje humanitarne organizacije Zveza Lions klubov
IZGOVOR: [lajonízəm], rodilnik [lajonízma]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ljubljana
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ljubljane samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Slovenije
IZGOVOR: [ljubljána], rodilnik [ljubljáne]
BESEDOTVORJE: Ljubljančan, Ljubljančanka, Ljubljančanov, Ljubljančankin, ljubljanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ločila pri končnem pozdravu v dopisih

V odgovoru Jezikovne svetovalnice berem, da je v dopisu ali tudi e-sporočilu spodaj pravilno tudi (s piko): Lep pozdrav. Mene so sicer naučili, da ne sme biti ločila. Torej: Lep pozdrav Katera raba je res (naj)boljša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ločilo pri kratici RKS, OZ

Kako zapišemo kratico za Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Gornja Radgona: RKS OZ Gornja Radgona, RKS, OZ Gornja Radgona, RKS – OZ Gornja Radgona ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Mala ali velika začetnica pri imenu boginj: »Tri Gracije« ali »Tri gracije«

Zanima me, kako pravilno zapišemo lastno ime kipa, in sicer Tri Gracije. V večini zapisov v kraju, kjer se kip nahaja, je kip poimenovan Tri gracije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

máli2 -a -o prid. (ȃ; sam. iz prislova ā)
1. določna oblika od majhen
a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata
b) pog.: mali golaž; malo pivo
c) spori v malih kolektivih; mali narodi
č) topovi z malimi dometi
d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile
e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin
f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija / mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest
g) male in velike napake
h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali
2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo
● 
nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
♦ 
anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astron. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; glasb. mali f četrti ton v mali oktavi; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet pri katerem igra navadno šest igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka prim. majhen, mala, mali1, malo, manj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

mali pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Matura in nekaj napotkov za pisanje eseja

Prosil bi za kakšen nasvet o pisanju esejev, npr. kako napisati dober uvod in zaključek, kako gladko povezati odstavke v jedru ter kako napisati stavke, v katerih bo bralec užival. Vaš odgovor bi mi zelo pomagal, saj letos opravljam maturo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

»Mavricij« in »Papua Nova Gvineja«

Pri delu na Uradu za publikacije Evropske unije sem opazila neskladji med zapisoma gornjih imen v Slovenskem pravopisu in v knjigi dr. Draga Kladnika in dr. Draga Perka Slovenska imena držav: str. 96, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime:

  • Mavricij; str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Mavricij;
  • str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Papuanska Nova Gvineja.

Kateri zapis imen je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

meteorolóška pomlád -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Množina in spoli – ponovno o podčrtajih

Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Modalni glagoli

Zanima me, kateri glagoli v slovenščini spadajo pod kategorijo modalnih oz. naklonskih glagolov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

móker môkra -o stil. prid. (ó ó)
1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo
// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker
// ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku
2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak
3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme
4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje
● 
zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ 
adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

múhast -a -o prid. (ú)
1. ki spreminja svoje odločitve, odnos glede na trenutno razpoloženje: zelo je muhast in jezav; muhasta ženska; muhast kot aprilsko vreme; pren. muhasta usoda
// ki ima pretirane, samovoljne zahteve, želje: streči muhasti gospodi / ekspr.: muhasta moda nenavadna, spremenljiva; muhasta zima
2. neubogljiv, samovoljen: muhast osel; vojaški konji so muhasti / ekspr. muhast motor
3. ekspr. poln nepričakovanih sprememb: muhaste tržne razmere; muhasto vreme / muhast april
4. zastar. hudomušen, šaljiv: prijazno muhast obraz Pavlihe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

naapríliti -im dov. (í ȋ)
ekspr. prevarati, ukaniti za prvi april: pošteno si me naaprilil; dati, pustiti se naapriliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

naapríliti -im dov. naapríljen -a; naapríljenje (í ȋ) poud. koga Pošteno si me naaprilil |potegnil, ukanil za prvi april|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

naapríliti Frazemi s sestavino naapríliti:
naapríliti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

naapríliti – glej aprȋl

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Naglas zaimka »vsem«

Kako oz. kje se naglasi vsem v primeru vsem nam?

Je prav ostrivec na e?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Naglaševanje imena kraja »Velika Nedelja«

Zanima me, kako knjižno naglašujemo kraj Velika Nedelja. Normativni priročnik (in leksikon iz 1985) obe sestavini naglašuje na prvem zlogu in ozko, medtem ko domačini sestavini naglašujejo na drugem zlogu in prav tako ozko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Naglaševanje priimka »Delak«

Kako naglasimo priimek Delak?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Nagovor v dopisu in stopnja formalnosti

Je uvodoma v dopisu potrebno napisati »Spoštovani gospod Janez Novak« ali je ustrezno tudi »Spoštovani gospod Novak«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Nakupovalno trženje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin shopper marketing , ki označuje celoten proces (serijo aktivnosti in interakcij) med ponudniki in nakupovalci, ki vpliva na nakupovalca skozi celostno nakupno izkušnjo, pri čemer je poudarek na nakupovalcu v prodajnem prostoru.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Namerni odvisnik v odnosu do glavnega stavka

V Priročniku za učitelje za osmi razred OŠ, 2010, (slovnica) pri založbi Rokus Klett sem prebrala nekaj, kar me čudi. Zato se obračam na Vas, ker se želim prepričati v pravilnost zapisanega.

Tam piše:

  • Namerni odvisnik stoji vedno samo za glavnim stavkom.

Pravilno je torej samo: Prebivalce so preselili, da bi jih zavarovali pred ognjenikom. Napačno je: Da bi prebivalce zavarovali pred ognjenikom, so jih preselili.

Prosim za Vaše mnenje. Sama sem bila pred prebranim prepričana, da lahko stoji odvisnik pred ali za glavnim stavkom, ne glede na to, za katero vrsto odvisnika gre.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Naslavljanje oseb v formalnem okolju

Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.

Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.

Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Navajanje virov pri strokovnem pisanju

Zanima me, kako navajati vire v publikacijah. Poznam nekaj standardov, vendar me zanima, ali je dopustno tako:

  • Vid PEČJAK, Psihologija množic, Ljubljana 1994.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Neobstojni samoglasnik

Zakaj se različno tvori pridevnik iz besed helikopter in mojster -- helikopterski in mojstrski? Ali obstaja pravilo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

(Ne)sklonljivost glavnega števnika

Prosim za pojasnilo, kateri zapis je pravilen:

  • Pošiljam podatek o višini zadnjih devetih zavarovalnih osnovah
  • Pošiljam podatek o višini zadnjih devetih zavarovalnih osnov
  • Pošiljam podatek o višini zadnjih devet zavarovalnih osnov

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Nestični pomišljaj za označevanje razmerja med enotami besedila

Zanima me, katero je najprimernejše ločilo v besednih zvezah: odnos učitelj – otrok, odnos mati – hči. V rabi sem našla zapise tako z vezajem (stičnim in nestičnim) kot s pomišljajem (stičnim in nestičnim).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.-M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje-Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Oblike pridevnika »brezmadežni«

Ali je brezmadežni lahko tudi pridevniška beseda moškega spola v imenovalniku ednine.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

O imenu »Ulica bazoviških žrtev«

Katera od spodnjih povedi je pravilna?

  • Sprehajala sem se po Ulici bazoviških junakov.
  • Sprehajala sem se po ulici Bazoviških junakov.
  • Sprehajala sem se po Ulici Bazoviških junakov.
  • Sprehajala sem se po ulici bazoviških junakov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

O izrazu »komorbidnost« in sopomenki »soobolevnost«

Na spletu sem zasledil zapis ko-morbidnost ... https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/starejsi-od-60-let-ki-kazejo-blage-znake-novega-koronavirusa-bodo-testirani/518096 Ali je zapis z vezajem ustrezen in kaj natančno pomeni ta izraz?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Okrajšava pri brazilski portugalščini

Imam vprašanje, ki se mi je pojavilo pri prevajanju teksta iz brazilske portugalščine. Ko želimo navesti neko besedo v tekstu in beseda izhaja iz "standardne" portugalščine uporabimo kratico port., kakšna pa je krajšava, ko beseda prihaja izrecno iz brazilske portugalščine? Se tukaj prav tako uporabi port. ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

O pomenu besede »šlamastika«

V nekem pisanju sem hotel uporabiti besedo šlamastika. Ker sem podvomil v to, ali bom besedo smiselno uporabil, sem šel na spletu pogledat v SSKJ kjer je navedeno, da je šlamastika 'neprijeten, zapleten položaj'... . Pri nas (na kmetih) besedo šlamastika uporabljamo v smislu "neodgovorno, površno dejanje ali ravnanje". Če nekdo neko delo opravi površno, slabo ipd, pravimo: »To je šlamastika«. Kaj menite, je izraz pravilno uporabljen, ali za to obstaja druga beseda?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

O pridevniku »Cankarjev«

Spoštovani, prosim za razrešitev dileme glede vrste pridevnika. Ali je pridevnik Cankarjev v zvezi Cankarjev dom glede na vrsto svojilni ali vrstni. Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

O zapisu »makroregija«

Opazila sem, da pravopis pri nekaterih zloženkah s prvim členom makro dopušča pisanje skupaj in narazen (makrodružba in makro družba, makrosvet in makro svet, makroukaz in makro ukaz). Pri makroregiji sem opazila samo zapis skupaj. Je pri tej zloženki morda prav tako pravilen zapis narazen? Zakaj da oz. zakaj ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

pàh 2., páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

pétek Frazemi s sestavino pétek:
čŕni pétek, v pétek in svétek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pika, ki ločuje tisočice od nižjih enot števila

Na vaši strani sem prebrala, da se števila do 10.000 zapišejo brez pike, od 10.000 naprej pa s piko. Zanima me, kaj se zgodi s piko v zapisu: 2.758,8 milijona. Je v tem primeru pravilen zapis s piko ali brez nje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje bolezni in virusov, poimenovanih po lastnih imenih

S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih. Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj. Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa. V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa. Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila? Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.

A. B.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje imena »Katoliška cerkev«

Naročnik želi, da napišem katoliškaCerkev, pri čemer je iz besedila jasno, da ni mišljeno vrstno ime (v smislu različnih cerkva: katoliške, protestantske in pravoslavne). Sama načeloma mislim, da je to napačno. Ampak raba v verskih besedilih daje prednost temu zapisu.

Pravopis ima dva zapisa: Katoliška cerkev in Rimskokatoliška cerkev (samo zadnji zapis dejansko predstavlja uradno ime), skrajšano potem lahko zapišemo tudi Cerkev (mišljeno kot organizacija). Ker je uradni naziv pravzaprav Rimskokatoliška cerkev in ne Katoliška cerkev (pri čemer pa v rabi niso dosledni niti predstavniki Cerkve), je zmeda še večja in se mi poraja še več vprašanj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje imen jedi: šolski jedilnik

Vsak teden lektoriram šolski jedilnik. Bi morda lahko zapisali nekaj primerov, kako pisati določene jedi. Kako pišem Beef Stroganoff ali Cordon Bleu? Citatno?

Kaj pa primeri pašta fižol, haše omaka? S kakršnimikoli vezaji? Kam bi človek lahko te stvari pogledal? Na kulinarika.net najbrž ne ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje imen statističnih regij

Kako se pišejo imena statističnih regij -- z malo ali veliko začetnico, npr. notranjsko-kraška regija ali Notranjsko-Kraška regija (Notranjsko-kraška verjetno ni sprejemljivo)? V publikaciji Slovenske regije v številkah (2014) na spletni strani Statističnega urada RS imena regij pišejo z malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje nagrad: nagrada »piranesi«, nagrada »vilenica«

V Franovi jezikovni svetovalnici sem prebrala vaš prispevek o poimenovanju nagrad (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2124/kako-pišemo-imena-organizacij-oz-stvarna-lastna-imena-v-imenih-nagrad), pa tudi druge prispevke o tem vprašanju, vendar še vedno nisem prepričana, kakšen bi bil po mnenju Pravopisne komisije pravilen zapis nagrade piranesi – saj bi se lahko imenovala tudi Piranesijeva nagrada. Med primeri v vašem odgovoru namreč ne navajate nobenega, kjer bi bila nagrada poimenovana po lastnem imenu točno določene osebe. Pri oskarju se menda sploh ne ve, po kom (če sploh po kom) je dobil ime, kresnik je poimenovan po mitološkem liku, vilenica po jami itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje nazivov (2)

Zanima me, kako se pravilno napiše oz. navaja akademske (habilitacijske nazive) visokošolskih učiteljev in sodelavcev – pred imenom in priimkom ali za njim. Na primer: Ali je pravilno zapisano: dr. Janez Novak, izr. prof. ali izr. prof. dr. Janez Novak in ali je glede tega kakšna posebnost oz. razlika med posameznimi akademskimi naziv (npr. med rednim profesorjem, izrednim profesorjem, docentom in asistentom)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje opomb in stičnost izpostavnih znamenj

Ne vem, ali je moje vprašanje res pravopisno/jezikovno, pa vendar vas prosim za odgovor.

V Praktičnem spisovniku Miran Hladnik za pisanje opomb priporoča: »Oznako za opombe zapišemo v nadpisani obliki (superscriptu, torej rahlo dvignjeno in pomanjšano, vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno pisavo) in takoj za zadnjim ločilom izjave, brez presledka.«

Ali je v spodnjem primeru oznako za 3. opombo mogoče napisati kam drugam kot pred oklepaj:

.... (aaa,1 bbb2 in ccc3) ...

Čeprav isti avtor priporoča, da se v takem primeru napiše samo ena opomba, in sicer za oklepaj in morebitno ločilo, v praksi to ni vedno mogoče oziroma smiselno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje poklicev »kmetijsko-podjetniški tehnik, »živilsko-prehranski tehnik« ipd.

Kako se pravilno zapišejo naslednji pridevniki: kmetijsko podjetniški (tehnik), živilsko prehranski (tehnik) in poklicno tehniško (izobraževanje)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje večbesednih zemljepisnih imen: »Severna Amerika«, »Jugovzhodna Azija«

Zanima me, zakaj se pri pojmu Severna Amerika obe besedi pišeta z veliko, pri pojmu jugovzhodna Azija pa ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pisanje zemljepisnega imena »Rakova jelša«

Prosim za odgovor, ali se neprva sestavina zemljepisnega imena predela/četrti mesta Ljubljane Rakova jelša piše z veliko ali malo začetnico. Po pravopisnem pravilu se pišejo neprve sestavine nenaselbinskih večbesednih zemljepisnih imen z malo začetnico, torej Rakova jelša. V praksi pa je vse več primerov, ko pišejo drugo sestavino z veliko začetnico, Rakova Jelša. Ali obstaja kakšna razlaga za takšno rabo velike začetnice? Podobna primera sta še Mestni log in Rožna dolina (naselje v Ljubljani), kjer lahko prav tako zasledimo oba zapisa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

pískrček Frazemi s sestavino pískrček:
pristáviti svój pískrček, pristávljati svój pískrček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Podpis v e-sporočilu

V e-sporočilu imamo spodaj že vključen podpis. Ali je res treba še enkrat napisati, kdo piše e-sporočilo? Primer:

Spoštovani gospod XY, potrjujem udeležbo na današnjem sestanku. Lep pozdrav Janez Novak

Janez Novak Kabinet župana Občina Naslov tel: e-naslov: spletno mesto:

Je to lahko odvisno od videza podpisa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Podredni stavek za veznikom »in« ter uporaba vejice

Zanima me uporaba vejice v primeru, ko je podredni stavek za in, npr.:

... kakšna je omejitev in(,) kot rečeno, kako sploh je ...

Ali je potrebno uporabiti vejico ali ne oziroma ali sta pravilna oba načina?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Poimenovanje »gumi bombon«

Zanima me, ali je pravilna raba poimenovanja gumi bombon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Poimenovanje prevajalca v neki jezik ali iz tega jezika

Sprašujem se, kako najbolj korektno poimenovati prevajalca/ko, ko želimo dodati tudi jezik, iz katerega in v katerega prevaja, npr. prevajalec hrvaškega jezika vs prevajalec iz hrvaškega jezika vs prevajalec izoz. v hrvaški jezik. Zadnja sintagma se zdi najbolj primerna, ker pove, da gre za prevajanje v obe smeri, hkrati pa tudi najmanj elegantna. Zanima me vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Politična korektnost izraza »črnci«

Je beseda črnec/črnci politično korektna? Ali je bolje uporabiti besedo črnec ali temnopolti (človek)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Polvikanje

Lepo prosim za odgovor: ali je v dopisu pravilno vikanje pozdravljeni, ga. Darja ali pozdravljena, ga. Darja? Nekateri celo trdijo, da je oboje pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pomen besede »baba« pri Trubarju

Je bila beseda baba v srednjeveški slovenščini vrednostno nevtralna ali omalovažujoča beseda (na primer glej pri Trubarju)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pomen besede »coštendek«

Sodelujem v kvizu in iščem pomen besede coštendek beseda izvira iz slovenske narečne koroške pokrajine kot so zila rosental in opisuje človeka, ki je coštendek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pomen besede »distopija«

Zanima me, kaj pomeni beseda distopija.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pomen besede »jadralo«

Prosim za razlago besede jadralo, če je razlaga za jadralno letalo pravilna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pomen besede »krs«

Nekje sem našel besedo krs z opisom 'pritlikavo drevo'. Od kje je ta beseda?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pomen geografskega termina

Kaj pomeni vpliv sredozemskega podnebja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pomen in uporaba glagola »razdružiti«

Ali se more razdružiti nekdo/nekaj od nekoga/nečesa ali pa more biti razdružitev samo takšna, da je njen rezultat več entitet, nastalih iz tiste, ki se je »razdružila«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pomeni pridevnika »pokroviteljski« in sopomenka »patronističen«

Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi. Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega. Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi? Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja? Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi? Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Posameznica, ki nerada tvega, je ...

Potrebovala bi izraz za umirjeno posameznico, ki najraje izbira dobro poznane, preverjene oz. klasične stvari / aktivnosti, saj ne mara tveganja in adrenalina, ki pride z njim. Na portalu Fran sem med iskanjem tovrstnega izraza naletela na tvegavka, adrenalinec in hazarderka, ampak pri dodajanju predpone ne noben od izrazov po mojem mnenju ne zveni najlepše. Vseeno pa se mi zdi najustreznejši od treh neadrenalinka, vendar ne vem, če je taka ženska oblika izraza pravilna, saj je na portalu Fran nisem zasledila. Morda obstaja še kakšen ustreznejši izraz po vašem mnenju in če ne, je neadrenalinka slovnično pravilna oblika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

posláti Frazemi s sestavino posláti:
po ptíčje mléko posláti, posláti kóga/kàj k hudíču, posláti kóga/kàj k vrágu, posláti kóga/kàj na právi naslòv, posláti kóga nékam, posláti kóga po apríla, posláti kóga po kôstanj v žerjávico, posláti kóga po pelína, posláti kóga po žábje dláke, posláti kóga po žábjo vólno, posláti kóga v Benétke, posláti kóga v vólčje žrêlo, posláti kóga za rešêtke, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, posláti žógo v mréžo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

posláti, pǫ́šljem, vb. pf. schicken, senden; p. komu kaj; p. kaj po kom, etwas durch jemanden schicken; p. ogledavat, auf Kundschaft ausschicken, Cig.; p. po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen: p. po zdravnika, po voz, po vina; p. po ptičjega mleka (Jan.), po rakove ali polževe krvi, po žabje volne, po gladež, po norca, in den April schicken, Cig.; — kar Bog pošlje, was Gott schickt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Poševnica in raba začetnice na začetku povedi

S katero začetnico pišemo prvo besedo v povedi za poševnico? Sošolec/Sošolka naj ti pomaga ... ALI Sošolec/sošolka naj ti pomaga ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Povezava med besedama »volk« (žival) in nemško »Volk« (ljudje)

Zanima me, ali sta povezani slovenska beseda volk (žival) in nemška beseda Volk (ljudje)?

Zdi se mi, da sem nekoč že nekaj slišal o tem, vendar sem pozabil.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Povratni svojilni zaimek: enostavčna in večstavčna poved

Povratni svojilni zaimek Prebral sem, da se povratni svojilni zaimek svoj veže na osebek. Vendar ne razumem, kako bi se to pravilo uporabilo v tem primeru:

  • Družba je, ker je prišlo do kršitve njenih modelov, vložila tožbo. (modeli so lastnina družbe in družba je v tej povedi osebek, tako da bi morali ob uporabi zgornjega pravila uporabiti povratni svojilni zaimek, kar pa bi bilo očitno napačno) Se zadeva kaj spremeni, če poved preoblikujemo tako: Družba je zaradi kršitve svojih modelov vložila tožbo. (je tukaj uporaba povratnega osebnega zaimka pravilna?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Poziv k odgovornemu ravnanju

Zanima me, ali je pravilna oblika pozivamo k odgovornem ravnanju ali pozivamo k odgovornemu ravnanju. Misleč, da je pravilna prva oblika, ugotavljam, da se v javnem komuniciranju pogosteje uporablja druga.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pravilen zapis predlogov pri zemljepisnih imenih

Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pravilna izgovarjava imen »Amy Winehouse« in »Camden«

Zanima me, kako se pravilno izgovori osebno lastno ime Amy Winehouse ter zemljepisno lastno ime Camden.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pravopis in ePravopis

Kako ravnati oz. katerega upoštevati, ko je med Pravopisom in ePravopisom razlika? Tako je na primer pri geslu risa/risinja. Drugega izraza v Pravopisu ni, v ePravopisu pa ga najdemo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pravopisna pravila – katera je zadnja različica?

Katera je najnovejša verzija pravopisnih pravil?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Predlog v zvezi s samostalnikom »področje«

Dobro znani sta relaciji v/iz in na/s(z).

Zakaj je potem tolikokrat uporabljena zveza npr. raziskave IZ področja umetnosti, če vemo, da nekdo deluje NA področju umetnosti in bi bilo torej pravilno raziskave S področja umetnosti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Predložna zveza »na kip«

Kako naj se pravilno slovensko izrazim, če želim odpreti okno na kip?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Predložna zveza »na spletu«

Pozdravljeni! Zanima me referenca za zapis predloga v spletu in ne, kot je precej bolj običajno, tudi v zapisih, ne zgolj govorjeno na spletu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Predložni pomišljaj pri negativnih številih

Slovenski pravopis 2001 navaja, da negativno temperaturo zapišemo s stičnim pomišljajem (§ 397): –23 °C. Upoštevajoč § 394 lahko besedno zvezo "od ... do" nadomestimo s predložnim pomišljajem: 10–12.

Zanima me, kako je z zapisom negativnih števil s predložnim pomišljajem, kadar želimo povedati, da bo temperatura recimo od –10 do –15 °C. Ali kopičimo pomišljaje v smislu –10––15 °C?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pregibanje priimka »Maučec«: Maučca, Mauččev ali Maučeca, Maučečev?

Prosim za nasvet glede sklanjanja priimka Maučec. V vaših nasvetih ste decembra 2017 zapisali:

»Omenimo še, da so nekatere pridevniške oblike lahko presenetljivo nenavadne, zato se slovensko pišoči in govoreči v zadregi (ker jim je oblika tuja) zatečejo v kaj približnega, nesistemskega ali neknjižnega: svojilna pridevnika priimkov Maučec in Živčec sta Mauččev in Živččev (gospa Živččeva). Možnosti, da se jim izognemo, sicer so, vendar so omejene ali pa negospodarne, hitro tudi komajda knjižne (knjiga od Maučca namesto Mauččeva knjiga).«

Amebisov pregibnik namreč ponudi samo obliki Maučeca in Maučecev. Tudi v Gigafidi je za izražanje svojine zapisana le oblika Maučečev, medtem ko lahko zasledimo obe različici v neimenovalniških sklonih, torej Maučca, Maučcem in Maučeca, Maučecem, le da je slednja bistveno pogostejša.

Podobna dilema je tudi pri priimku Jurgec. Prosim za pomoč, kako se pravilno lotiti sklanjanja teh priimkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

prestòp Frazemi s sestavino prestòp:
prestòp v drúg tábor, prestòp v nasprótni tábor

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Prevajanje terminov: »knowledge worker« in »knowledge management«

Pogost termin, ki se sedaj pojavlja, je knowledge management, ki ga večkrat sploh ne prevajajo, če pa ga že, je to upravljanje znanja oziroma upravljanje z znanjem. Kateri je bolj pravilen?

Kako pa bi prevajal knowledge workers? Ali delavci znanja?

Znanstveni delavci pomeni nekaj drugega in je v bistvu ožji pojem.

Je sploh možno iz znanja narediti pridevnik, npr. znanski delavci in znansko upravljanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Prevzemanje imen iz kitajščine

Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Prevzetost tvorjenk: »kratkohlačnik«

Zanima me, kako je s prevzetostjo tvorjenk. Hlače, če prav razumem, so prevzeta beseda, kako pa se opredeljuje npr. besedo kratkohlačnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pridevnik imena »Muta«

Živim na Muti. Sprehajam se po Mučkem polju. Zanima me, če je pravilen zapis Mučko polje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pridevnik iz barve kart »karo« ...

Kateri pridevnik je pravilen pri imenovanju kart v barvi karo?

karo kralj ali karov kralj ali karin kralj

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pridevnik »lila« v besedni zvezi

Kupila je majico lila/lile barve.

Katera oblika pridevnika je ustrezna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Pridevniška izpeljanka iz zemljepisnega imena »Senovo«

Spoštovani, sem Senovčanka in nas so učili, da je pravilna pridevniška izpeljanka iz zemljepisnega imena Senovo -ski: senovski, npr: senovski premog, Senovski potok ... Za nepravilno (t. i. popačeno) končnico -ški smo dobili v OŠ slabo oceno in zato smo si zelo dobro zapomnili, kako moramo pisati in govoriti. V krajevnih zapisih se zadnja leta pojavlja občasno zapis senovški -a -o, kar starejšo generacijo »občutljivih domorodcev« precej moti. Po pregledu Krajevnega leksikona (2009) smo začudeni ugotovili, da je končnica -ški tudi tam. Marsikomu je Krajevni leksikon norma, pravilo. Ali dejansko je? Kako bi vi obravnavali naš problem? Hvala za vaš čas in trud.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Priložnostne zveze ali frazemi: »črni koronaoblaki«

V medijih sem zasledil izraz, da se »nad Slovenijo podijo črni koronaoblaki«. Tako izražanje se mi zdi nenavadno in me zato zanima, ali se tudi priložnostne zveze uvrščajo med frazeološke enote?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Prislovno določilo ali predmet

Pozdravljeni, zanima me, ali gre v naveden primeru v podčrtani zvezi za prislovno določilo načina ali predmet v orodniku. Pot je označena z usmerjevalnimi tablami.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

pŕvi -a -o štev. (ȓ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi
2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi meni obsežnejši, dražji meni / pog. on je prvi matematik v razredu
// nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v podjetju / prva dama slovenske popevke
3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola
// nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec
4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo
● 
prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ 
avt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; glasb. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; jezikosl. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; pravn. sodišče prve stopnje; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji študij, ki traja tri do štiri leta in se zaključi z diplomo; do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi;; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; prva Jugoslavija s politično ureditvijo kraljevine pred drugo svetovno vojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

prvoaprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prvi april: prvoaprilski rok / smejati se prvoaprilskim šalam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

prvoaprílski Frazemi s sestavino prvoaprílski:
prvoaprílska šála

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

»Purkinijeva« ali »Purkynějeva« vlakna?

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba dvojine v projektnih diplomskih delih

Na višji šoli lahko naši študenti študij zaključijo z izdelavo diplomskega dela (piše ga 1 študent) ali projektnega diplomskega dela (pišeta ga 2 do največ 4 študenti skupaj). Zanima me, ali se lahko v diplomskih delih, tj. strokovnih besedilih, v primeru, ko projektno diplomsko delo pripravljata dva študenta, uporablja dvojina (namesto 1. osebe množine), npr. V projektnem diplomskem delu sva prišla do spoznanja, da je ...? Nikjer nisem zasledila, da bi bila raba dvojine v strokovnih besedilih prepovedana oz. neustrezna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba izrazov »v času« in »s strani«

Zanima me vaše mnenje glede jezikovnih nasvetov iz knjige Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena (2. izdaja 1998, Gospodarski vestnik, LJ). On namreč odvsetuje rabo izrazov v času ... in s strani .... Primer:

  • v času dopusta – pravilno med dopustom,
  • "v času/za časa vojne – pravilno med vojno, v vojni,
  • v poletnem času – pravilno poleti

Mislim da primeri za s strani ... niso potrebni saj niso v duhu slovenskega jezika, se pa danes uporabljajo povsod, ne samo v novinarstvu in v medijih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba ločil ob zamolku

Ali mora za pomišljajem, ki ga uporabimo za zamolk (neizgovorjeni stavek), stati ločilo na koncu stavka ali ne? Prebiram neko besedilo, kjer za pomišljajem ni vejice. Na primer:

Nikoli ne bo –

Je to prav? In ali je morda pravilneje uporabiti tripičje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba množine namesto dvojine pri delih telesa

Bolijo me noge, roke, oči, ušesa, ledvice ...

Vse zgoraj naštete dele telesa ima večina ljudi po dva. V rabi pa se večinoma uporablja množina namesto dvojine.

Kako to?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba nazivov v zapisnikih

Smo Kulturno-umetniško društvo KOSEC Log - Dragomer in prav bi bilo, da skrbimo za pravilno in lepo izražanje v slovenščini. Če imamo, npr. zbor članov moramo seveda napisati zapisnik. Na zboru sodeluje večje število članov, tudi povabljeni gostje. Ali je potrebno, da pri navajanju oseb, ki so recimo uradno poročale o delu društva, ali so se samo prijavile k razpravi, itd., take osebe naslavljati z g., ga., kakorkoli že, ali se to lahko izpusti. Hvala za vaše mnenje, o tem se namreč kar precej razhajamo, jaz (predsednik Zbora članov) sem mnenja, da ta »navlaka« ni potrebna!?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba podpičja pri označevanju starosti otrok (6;6)

V več znanstvenih člankih o otroškem govoru sem opazila zapis starosti npr. 6;6 ali 7;11 let v pomenu '6 let in 6 mesecev' ali '7 let in 11 mesecev'. Ta zapis se mi zdi posrečen in me zanima, ali bo v novi izdaji pravopisnih pravil tudi normiran.

Zanima me tudi to, v katerem sklonu zapišemo samostalnik leta za takim zapisom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba predloga ob krajevnem imenu »Kozina«

Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba predlogov ob dnevih v tednu in mesecih

Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav

Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.

Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav in pokrajin na -ska/-sko

Me zanima, kadar uporabljamo glagol iti , 4 sklon, šla v ali na ... Kdaj uporabimo v kdaj na? Mi ni jasno, zakaj sem šla na Madzarsko, a ne sem sla v Madzarsko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Raba začetnice v imenih »Zahodni Karpati« in »francoske Alpe«

Pri pisanju strokovnega članka iz geografije se mi poraja vprašanje, kako zapisati zemljepisna imena kot so npr. Zahodni Karpati ali Francoske Alpe? Torej, oboje z veliko začetnico ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Razbremenilnik »Ara«

Od kje izvira ime razbremenilnika reke Rižane, ki se imenuje Ara?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Razlaga imena »Koromači - Boškarin«

Prosim za razlago imena naselja: KOROMAČI - BOŠKINI. Ali je del imena BOŠKINI povezano z voli boškarini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Razlaga priredja in vprašanja o vejici

Med vprašanji sem že zasledila, da je pred in sicer vedno vejica, ker gre za pojasnjevalno priredje. Vendar se v šolskih zapiskih pogosto pojavlja tale poved: To je moja sestrična in sicer je to Martina. Poved je zapisana brez vejice, je ta zapis pravilen? Zanima me tudi, zakaj veznik saj spada pod vzročno in ne pojasnjevalno priredje? Zakaj pri določenih povedih enostavno preštejemo povedke, da bi ugotovili kam spada vejica, pri drugih pa to ni mogoče? Če ste na katero od teh vprašanj že odgovorili, se opravičujem, vendar jih nisem uspela najti. Mogoče še to, so vejice in povedi, v mojem vprašanju, smiselno postavljene?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Različen izgovor besed s črko c

Zanima me, kakšno je pravilo glede izgovorjave kratic ali tujih prevzetih besed in zakaj je tako? Zakaj se denimo Cubitan izgovori [kubitan] samo v slovenščini in v nobenem drugem jeziku? Zakaj je COVID postal 'kovid', CO pa ni 'ko'?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Razlika med izrazoma »tirnica« in »tračnica«

Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Razmerje med pridevnikoma »podzemni« in »podzemeljski«

Pišem vam za pomoč oz. vaše strokovno mnenje glede uporabe besede podzemni (podzemna voda, habitat, ipd.) oz. podzemeljski. Uporabljata se sicer oba termina, oba sta v Franu, v SSKJ je naveden podzemeljski, in sama se striktno držim podzemeljska favna, habitat, itd., seveda pa sprejmem tudi drugo obliko. Zdi se mi, da je izraz podzemen izpeljan iz podzemeljski, direktno pa etimologije ni mogoče razbrati, ker »podzem« ali »podzema« nič ne pomeni. A jezik je živ in taki izrazi nenehno nastajajo. Strokovno se mi zdi edini ustrezen izraz »podzemeljski«, literarno pa me prav nič ne motijo še kaki drugi izrazi. Kakšno pa je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Registri in evidence: lastna imena ali občna poimenovanja?

Zasledili smo vašo spletno stran in bi vas prosili za naslednje pojasnilo, če je seveda možno:

zanima nas, ali se ime registra oz. evidence piše z veliko ali malo začetnico.

Na MKO namreč vodimo različne vrste registrov in evidenc: Centralni register govedi, Centralni register drobnice, Register čebelnjakov, Evidenca imetnikov rejnih živali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Samostalnik, tvorjen iz priimka – »prešernovo«

V Kranju so si za letošnje praznovanje Prešernovega dne izmislili slogan Vsak dan prešernovo. Ni (mi) jasno, kaj bi vsak dan prešernovo sploh lahko pomenilo, je pa očitno, da so samostalnik skovali po vzoru na valentinovo, gregorjevo, jožefovo, čeprav poimenovanje nobenega ne izhaja iz priimka. Zanima me, ali si lahko prav vsak (v tem primeru Mestna občina Kranj in "njeni" javni zavodi), ki ima pet minut časa in priložnost, "prisvoji" ime slovenskega pesnika ali drugih pomembnih žena in mož in kuje iz njihovih priimkov nove besede, v tem primeru – po mojem – celo spakedranko, ki ne pove prav nič! Premišljujem, da bi jim, da bodo bolj v skladu z rabo, predlagala slogan: vsak dan francetovo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

»Silicijeva dolina« – z malo ali veliko začetnico?

Ali ste imeli kdaj v obravnavi zvezo Silicijeva dolina glede začetnice? V rabi prevladuje velika začetnica, je pa zaznati tudi neke pomenske prenose.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje besed z opuščajem

Zanima me, kako se sklanja samostalnik z opuščenim samoglasnikom, npr. Primor'c, Štajer'c ..., če je to ime izdelka ali družbe, ne le ime prebivalca. Je pravilno Primor'ca ali Primorca?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje dvojnih moških priimkov

Ali se sklanjata oba priimka poleg moškega imena? Npr. Jaka Golob Grm?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Dominique«

Prosim za pomoč pri sklanjanju imena Dominique.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Jedrt«

Prosim za sklanjatev osebnega imena Jedrt.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Jedrt«

Prosim za sklanjatev osebnega imena Jedrt.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Jo Pestum«

Zanima me, kako se sklanja ime Jo Pestum.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Klemen Nonko«

Kako sklanjamo moški priimek, ki se konča na -o, npr. Klemen Nonko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Lady Gaga«

Kako je s sklanjanjem imena glasbenice Lady Gaga?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Roland Garros« v različnih skladenjskih položajih

Kako se prav sklanja? Povabljen je na teniški turnir Roland Garrosa ali Roland Garros?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Tiia«

Ali se pri sklanjanju finskega ženskega imena Tiia doda j? Bega me predvsem dajalnik, ker si treh i-jev zaporedoma ne znam predstavljati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Zei«

Na spletu nisem nasla uporabne informacije za se obracam na vas za pomoč: Našemu novorojenčku je ime Zei. Zanima me način sklanjanja!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Zmago Jelinčič Plemeniti«

Kako se sklanja Zmago Jelinčič Plemeniti – glede na to, da Plemeniti ni plemiški naziv, temveč priimek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje izpridevniških lastnih imen

Oglašam se vam zaradi težav, ki jih imam s sklanjanjem priimkov na [-ski] Pri nekaterih namreč (upoštevajoč pravilo v SP 763) ne znam določiti, ali imajo slovansko podstavo ali ne in ali se torej sklanjajo po prvi moški sklanjatvi ali pa tudi oziroma zgolj po četrti -- takšna sta npr. priimka Tscherkassky in Bitomsky. Zanima me tudi, zakaj SP za priimek Kreisky dovoljuje obe sklanjatvi, za Vranitzky in Chomsky pa samo četrto – je Kreisky »manj slovanski« od slednjih dveh? Bo morda pravilo za sklanjanje tovrstnih priimkov v novem SP poenostavljeno? Ob tem bi rada še preverila, kakšen je pravilen zapis priimka Chomsky v orodniku – sChomskim ali sChomskym? Sama bi se odločila za prvo obliko, vidim pa, da je v rabi tudi druga. Hvala za pomoč in lep pozdrav!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje moškega imena »Bernie«

Kako sklanjamo moško ime Bernie? Z Berniem ali z Berniejem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje moških finskih imen

Na vas se obračam v zvezi s pravilnim sklanjanjem moškega finskega imena: Lauri Kustaa ÄIMÄ. Kako se torej sklanja, predvsem me zanima rodilniška oblika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje moških imen na -o: »Rado«

Kako je prav:

  • Radu v slovo ali
  • Radotu v slovo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje priimka »Bombek«

Kako pravilno sklanjamo priimek Bombek? Bombka ali Bombeka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje priimka »Picabia«

Prosim za pomoč pri sklanjanju priimka Picabia (Francis Picabia).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje priimka »Šumec«

Pozdravljeni, zanima me kako se sklanja priimek Šumec? Na primer, če bi ga želeli uporabiti v stavku obiskali smo Šumčeve ali bi rekli obiskali smo Šumcove? Ali rečemo mi smo Šumčevi ali morda mi smoŠumcovi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje priimka »Višnjar«

Sklanjanje priimka Višnjar

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje priimkov s končnico -erle

V dilemi sem obtičal pred rodilnikom poitalijančenega nemško-judovskega priimka Pincherle (beri: Pinkerle). Naglašuje se namreč na prvem zlogu. Slovenščina sorodne priimke podomačuje z naglasom na zadnjem zlogu (npr. Peterle) in jih pri sklanjatvi prilikuje slovenskim priimkom z naglašeno končnico -e (npr. Rode). A tovrstna podomačitev najbrž ni na mestu pri neslovenskih nosilcih tovrstnih priimkov, kaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje (tujega) krajevnega imena »Brela«

Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje tujih znamk: »Magic oil«

Zanima me, kako se pravilno sklanja imena tujih znamk, ki jih zapišemo kot so zapisana v svojem jeziku. Kateri način je pravilen: z Magic oilom ali z Magic oil-om?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje zveze »baterija litij-železovega fosfata« (LiFePO4)

Zanima me, kako naj v stavku pravilno uporabim zvezo LiFePO4(litij železov fosfat)baterija, če ne želim uporabiti formule, npr. Izbrali smo tri LiFePO4 baterije. Je ustrezno Izbrali smo tri baterije litij železovega fosfata? Ali z levim prilastkom ne gre? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjanje živih in neživih samostalnikov

Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjatev osebnega lastnega imena »Eldnsay«

Uporabljam ta nadimek že vrsto let, a mi je šele sedaj kapnilo, da ga ne znam sklanjati. Ugotavljam, da je ime samo po sebi lahko moškega spola, čeprav sem ženska. Pri izgovorjavi uporabljam polglasnik med "d" in "n", "a" izgovarjam po angleško, in sicer [eldǝnsej] ali [eldnsej]. Ime je izmišljeno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklanjatev priimka »Lefevere« in imena kraja »Grand Portage«

Prosim za nasvet sklanjatve priimka Lefevere (celotno ime: Peter Paul Lefevere) in imena kraja Grand Portage.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklicevanje v strokovnih besedilih – ženske avtorice in navedenke

Kako se opredeliti do sklicevanja na strokovno literaturo žensk, ko ob priimkih ni imen?

Primer iz diplomske naloge (po Brenk namesto po Kristini Brenk ali po Haramija namesto po Dragici Haramija): 2.1.1 Tipologija slikanic glede na oznake slikaniške knjižne zvrsti po Brenk in Grafenauerju (1978) 2.1.2 Tipologija slikanic glede na delež besedila in ilustracij po Haramija in Batič (2013) 2.1.3 Tipologija slikanic glede na ustvarjalni postopek po Kobe (1978)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sklon samostalnika ob dvojnem predlogu

Zanima me, kaj je pravilneje:

  • Vabljeni na prijetno druženje ob in z domačim jezikom.
  • Vabljeni na prijetno druženje ob domačem jeziku in z njim.

Kako torej ravnamo v tem in podobnih primerih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Skupaj ali narazen: »Sanremo« ali »San Remo«?

Zanima me, kako je zapis italijanskega Sanrema v slovenskem jeziku utemeljen s pisanjem narazen? Zagata namreč nastane, ko pišemo o Festivalu Sanremo, ki se dogaja v mestu – San Remo ...? Remo poleg tega ni ime za kakšnega svetnika, ampak pomeni veslo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slab prevod navodil na izdelku

Po nakupu rože v trgovini Hofer sem se zgrozil nad slabim prevodom navodil za sajenje v slovenski jezik! Groza in katastrofa, da se lahko kaj takšnega dovoli!!!

Informacijo vam pošiljam vam v vednost in obravnavo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sledenje stikom
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin  follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin  contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovenjenje imena »Averroes«

Zanima me, kako bi bi bilo najbolje sloveniti ime Averroes. V slovarju Svetokriškega lahko najdemo različico Averoj, ki pa se v rabi (kolikor je je) ni uveljavila. Osebno sem ji naklonjen, saj v sklanjatev ne vključi končnice, po drugi strani pa ni jasno, kateri sklanjatvi iz arabščine (najbrž prek španščine) prevzeto latinsko ime sploh sledi, zato tudi ni čisto jasno, kateri paradigmi slediti pri slovenjenju. Iz latinskih srednjeveških in humanističnih virov je možno razbrati več sklanjatev: Averroes, Averrois, Averroi, Averroem, Averroe (torej nekako po tretji latinski sklanjatvi), toda tudi npr. Averroes, Averroys, Averroy, Averroym, Averroy, kakor da bi se zgledovali po sklanjatvi grških imen na -es, ki so jo kljub pomanjkljivem znanju grščine poznali iz paradigme imena Sokrates. Po drugi strani pa je v romanskih jezikih zadnji zlog naglašen -- ne le v francoščini, kjer je to predvidljivo, temveč tudi v italijanščini (Averroè). V kakšno luč to meče odpah končnice pri slovenjenju Averoj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovenjenje izraza »blurple«

Kako bi izraz blurple (blue purple) najustrezneje prenesli v slovenščino -- kot priredno zloženko (modro-vijoličasta), podredno zloženko (modrovijoličasta), priložnostno tvorjenko (npr. modrijoličasta) ali s kombiniranjem prvin vijola in modra?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovenska imena t. i. superživil

Pri lektoriranju kuharske knjige sem se znašla v zagati pri zapisu nekaterih tujih imen. Lepo prosim, da mi pri rešitvi teh vprašanj pomagate.

  • Najprej gre za imena sestavin, ki jih večinoma bolj ali manj poznamo, zagotovo pa videvamo na policah trgovin z zdravo hrano (»superhrana«), in to: açai, goji, chia, maca. Kako naj jih zapisujemo? Pri občnih imenih sicer zelo zagovarjam fonetični zapis, pri navedenih pa sem v zadregi, ker vidim, da je v rabi precej (izrazito) pogostejši originalni ali angleški zapis. Če bi se odločili za fonetični zapis, bi bilo menda prav tako: asaí (izgovor sem preverila na internetu), godži, čija, maka.
  • Kako naj zapišemo besedo dhal (azijska jed iz leče)? Dal? Ta h v azijskih imenih me ves čas moti in bega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovenska ustreznica za »pirsing«

To je beseda, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi. Nisem pa še zasledil, kako se po slovensko reče temu izrazu. Ali se je ta beseda že dovolj poslovenila, da bi jo lahko poimenovali pirsing? Ali je tuja oblika ustreznejša? V SSKJ-ju ne zasledim ne enega ne drugega izraza, drugje v rabi pa obe varianti. Kaj vi pravite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovenski pravopis in prebivalska imena: »Bosanci« ali »Bosenci« ali ... (2)

Razmišljam o besedotvornih različicah zemljepisnega imena Bosna, tj. (prednostno) Bosenc in Bosanec, navedenih v SP 2001. Vsekakor namreč prevladuje raba Bosanec, saj se Bosenc zdi nekoliko čudno in ne gre ravno v uho. Različica Bosanec – kljub njeni prednostni različici Bosenc – očitno ne bo izpodrinjena iz vsakdanje rabe, pisno in ustno, saj je navada pač železna srajca. (Mogoče bi bilo vredno poskusiti z boljše zvenečo različico Bosnec/bosneški, toda potem nastane težava pri tvorbi ženske oblike, saj se oblika Bosneka sliši grozno.)

Zakaj se je sestavljavcem SP 2001 zdelo smiselno poskusiti izboljšati te izpeljanke? Kakšna je pravzaprav prednost e (bosenski) pred a (bosanski) v tem primeru? 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovenski prevod za angleško besedo »banner«

V mojem krogu je trenutno vse pogosteje uporabljena beseda baner, ki je v izvirniku angleški banner in tudi pomensko jo uporabljajo za iste zadeve. Gre za oblikovalske izdelke, ki se lahko kot vstavki dodajajo v dopise, na plakate, tudi zastava bi lahko imela takšno podobo. Besede iz prevoda nekako nekako ne sedejo v uho: zastava, znak, simbol. Bi se našla še kakšna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovensko poimenovanje vrste »Monachus monachus«

Kolikor vem, se v slovenski znanosti za vrsto sredozemskega tjulnja z latinskim imenom Monachus monachus uporablja smešno zveneče ime sredozemska medvedjica. Zanima me ali je to zgolj slabo prevzeto iz hrvaške medvjedice, kar je tudi dalmatinsko ljudsko ime za to žival, ali pa je na novo tvorjeno iz pridevnika medvedji . Prav tako me zanima, če imajo Slovenci nad Trstom* svoje ime za to žival, in če ne zakaj je ne imenujemo sredozemska medvedka, kar zveni slovenskem ušesu še najprijaznejše in je prav tako dobeseden prevod hrvaške medvjedice. Hvala

*http://www.sbic.it/index.php?page=foca-monaca navaja sodobno pojavljanje te vrste pod Devinom in Nabrežino

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

So podatki »številčni« ali »številski«?

Sprašujem se -- ali je (bolj) prav številski podatki ali številčni podatki. V pravopisu se pojavi zveza številčni podatki, SSKJ ima tudi pod številčen primer številčni podatki. Sicer SSKJ razlaga, da se številski nanaša na števila, številčen pa na številke ali števila. Gre pa za prevod angleškega izraza figures, ki se ponavadi prevaja preprosto s »podatki«, v mojem besedilu pa je smiselno poudariti, da gre za številske/številčne podatke. Gigafida da za številske podatke 37 zadetkov, za številčne pa 137, Najdi.si pa za prve 374 in za druge 1317.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sopomenka samostalniku »optimizacija«

Zanima me naslednje:

  • kako se pravilno sklanja zveza dve vrednosti: dvema vrednostima ali dvema vrednostma?
  • ali imata besedi redundančni (v informatiki) in performančni ustrezni sopomenki, ki sta lažje berljivi/razumljivi?
  • optimizacijski (npr. proces) – ali je izraz primeren za uporabo v letnem poročilu družbe, ali bi bilo lepše napisati drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sopomenke izrazu »metabolizem«

Ali je samo presnova sopomenka metabolizmu, ali je lahko sopomenka tudi prebava. V Franu piše samo sopomenka presnova, v drugih slovarjih pa tudi prebava.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sopomenke samostalnika »nabor«

Ali lahko rečem nabor interesnih dejavnosti ali je lepše ponudba/izbira ipd.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sopomenki: »paralelka« in »vzporednica«

Za oddelke razredov istega letnika se veliko uporablja beseda paralelka. Pravopis predlaga vzporednica, kar pa ne zveni ravno živo. Kako ravnati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Spodnje Bohinjske gore

Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:

  • Spodnje Bohinjske gore;
  • spodnje bohinjske gore.

Kateri je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Spol kratice »covid-19«

Ali je covid kratica? Zakaj se sklanja po moški sklanjatvi, če označuje pojem ženskega spola (npr. EU)? Ali lahko sklanjamo tudi po ženski sklanjatvi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Spol latinskega imena »Pseudomonas aeruginosa«

Kakšnega spola je latinsko ime Pseudomonas aeruginosa (bakterija), če jo sklanjamo brez samostalnika bakterija spredaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Spoštovanje, izraženo z veliko začetnico

Zanima me, ali se v prošnji za delo povsod skozi besedilo napiše Vam, Vaš (velika začetnica), ali je velika začetnica pri vikanju v primeru prošnje potrebna samo enkrat, in sicer nekje na začetku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Sprememba rodilniškega prilastka ob pregibanju

Se pri postavljanju besedne zveze konec tedna v množino spremenita obe besedi ali samo prva – ob koncih tedna ali ob koncih tednov, vse konce tedna ali vse konce tednov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Srečanje skladenjske in neskladenjske pike

Zanima me, kako se pravilno postavi pika (vprašaj, klicaj) v stavku, ki se konča z d. o. o. ? Npr.: Podjetje je v preteklem letu največ poslovalo s KLIMO d. o. o. . Ali je pravilno zapisano zgoraj, ali pride tukaj na koncu pika brez presledka, ali sploh ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

»Starš« v ednini: ponovno

Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Stavčni členi – povedkovo določilo

Prosim Vas za odgovor na naslednje vprašanje:

Navodilo: V povedi podčrtajte/določite stavčne člene in njihove dele.

Zaustavljanje izgube biotske raznovrstnosti mora postati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah.

Predvsem me zanima, kako je tukaj s povedkovim določilom. Sta to lahko postati (glagol v nedoločniku) in hkrati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah (samostalniška besedna zveza v imenovalniku) ali je v tem primeru povedkovo določilo le postati (glagol v nedoločniku) - v tem primeru bi me zanimalo, kateri stavčni členi predstavljajo nadaljevanje povedi (tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Stični ali nestični vezaj v imenu občine

Kateri zapis je imena občine je pravilen: Občina Šempeter - Vrtojba (nestični vezaj) ali Občina Šempeter-Vrtojba (stični vezaj)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

stòlp Frazemi s sestavino stòlp:
babilónski stòlp, bíti v slonokoščénem stôlpu, sestopíti iz slonokoščénega stôlpa, slonokoščéni stòlp, umakníti se v slonokoščéni stòlp [čésa], umík v slonokoščéni stòlp [čésa], zapírati se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapréti se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕt v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕtost v slonokoščéni stôlp, zapustíti slonokoščéni stôlp, živéti v slonokoščénem stôlpu [čésa], življênje v slonokoščénem stôlpu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Stopnjevanje pridevnikov z obrazili

Zanima me, ali je možno pridevnik razvit stopnjevati tudi z obrazili. Primer: Gospodarsko najrazvitejši del Slovenije je ...

Vem, da je v pravopisu predvidena samo možnost opisnega stopnjevanja, vendar sem na spletu zasledila članek o pravopisnih vprašanjih, kjer je pisalo, da se dopušča tudi stopnjevanje z obrazili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Strojepisnica
Zanima me, kateri izraz je po vaše primernejši za strojepisnico . Termin strojepisnica se uporablja na slovenskih sodiščih za sodno pisarno, v kateri se izvaja pisarniško poslovanje s pomočjo računalnika. Zaposleni v strojepisnicah se imenujejo strojepisci oziroma zapisnikarji .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Svojilni pridevniki iz lastnih imen: Edijev, Tinetov in Gregorjev

Zanima me, kako najlažje prepoznati izjeme pri tvorjenju svojilnih pridevnikov? Konkretno, zakaj je npr. EdiEdijev pravilno in ne Ediov? Zanima me tudi, v katerih primerih se dodaja t? Npr. TineTinetov. Kaj pa je s pridevniki iz moških imen, ki se končajo na -r? Ali se vsa tvorijo po vzorcu GregorGregorjev?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Svojilni pridevnik iz imena »Renault«

Kateri je svojilni pridevnik iz imena RenaultRenaultov ali Renaultev ali oboje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

šála Frazemi s sestavino šála:
aprílska šála, kàj je šála, kàj ni šála, kot za šálo, ne poznáti šále, prvoaprílska šála, šálo na strán, tó ni šála, vrág je vzél šálo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Števniki v lastnih imenih: z besedo ali številko?

Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Števnost samostalnika »čast«

Zanima me, ali se lahko reče, da je čast števni samostalnik, čeprav ga v dvojini recimo ne uporabljamo? Se uporablja samo v frazemih? SP ga označuje kot števnega, ampak še nikoli nisem slišal, da bi nekdo rekel/zapisal, da je recimo zaradi dveh časti nekaj naredil ... Vedno ga uporabljamo v primerih biti v čast/časteh, izpod časti, v čast mi je ..., nikoli recimo z dvema častema.

Ker načeloma so pojmi neštevni oziroma edninski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Terminologija: »kakovostni« ali »lastnostni« pridevnik

Katera beseda (oz. pridevnik) je ustreznejša pri poimenovanju te vrste pridevnika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Tisti, ki zameri, je ...

Zanima me, kako z eno besedo imenujemo tistega, ki zameri.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

tók Frazemi s sestavino tók:
íti proti tóku, plávati proti tóku, plávati s tókom, plúti proti tóku, plúti s tókom, prepustíti se tóku [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

tráven1 -vna m (á)
star., v zvezah: mali traven april; veliki traven maj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

traven
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
travna samostalnik moškega spola
starinsko april ali maj
IZGOVOR: [trávən], rodilnik [tráu̯na]
ZVEZE: mali traven, veliki traven
PRIMERJAJ: april, maj, Traven

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

tráven1 -vna m (á) star.: mali ~ april; veliki ~ maj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

tráven1 – glej aprȋl, máj1, tráva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

trávən, -vna, m. mali t., der Monat April; (der Monat März, ogr.-C.); veliki t., der Monat Mai; (der Monat April, ogr.-M., C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

traven -vna samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

trávnik, m. 1) die Wiese; — 2) mali, veliki t. (April, Mai), C.; pogl. traven.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Tuje črke in podomačevanje: »Søren Kierkegaard« in »København«

Zanima me, kako ravnati, če se v istem besedilu pojavita dva različna zapisa oziroma različni tipografski menjavi danske črke ø (Søren, Köbenhavn). V prevodih večina prevajalcev Kierkegaardovo ime pušča v originalni obliki, ime mesta pa zapisujejo zelo različno. Kaj menite o odločitvi, da zaradi enotnosti oboje zapišem s slovensko črko o?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Tujka ali poslovenjena beseda: »menedžer« ali »manager«?

Ali naj v magistrski nalogi manager, management zapisujem kot tujko ali naj to slovenim in pišem menedžer in menedžment? V nazivu fakultete pa je tujka, in sicer Fakulteta za management Koper.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Tvorba preteklih pogojnikov: Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb

V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:

Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.

Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ujemanje povedka in priredno zloženega osebka, povezanega z »in«/»ali« ter uporaba zveze »s strani«

Zanima me, ali v naslednjem primeru uporabimo glagol v ednini ali dvojini: ustanova in/ali raziskovalec izjavlja (ali izjavljata)? Poleg tega pa še, ali je v pravnih besedilih dopustna uporaba zveze s strani, kadar imamo zelo dolge in kompleksne povedi. Npr.: kršitev s strani ustanove, njenih zaposlenih, zastopnikov itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ujemanje samostalnika »vodja« s povedkom

Naleteli sva na dilemo glede oblike pridevniške besede ob samostalnikih, sklanjanih po 2. moški sklanjatvi (denimo vodja) – in tudi oblike glagola v povedku ob tovrstnih samostalnikih. Kaj od naslednjega je normativno?

  • Obe vodji sta bili učinkoviti.
  • Oba vodji sta bila učiinkovita.
  • Obe vodji sta bila učinkovita.

Samostalnik se nanaša na osebo moškega spola. Prosiva za razlago.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ujemanje v povedi z izrazom »večina«

Nekateri so kriminalci, a večina je nedolžnih. ALI […] večina je nedolžna. Je oboje prav? Tako kot je oboje prav v zgledu: Pet ljudi je bilo zadovoljnih. Pet ljudi je bilo zadovoljno. Če dodamo npr. večina ljudi: je zadovoljna ALI zadovoljnih? Kaj pa tretjina? Tretjina je bila vesela. Tretjina prisotnih je bila vesela ALI veselih? Kako si pomagamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ujemanje v stavku z neštevnim osebkom: »Sneg je padavina«

Katera definicija snega je pravilna? Sneg so padavine v obliki snežink. ALI Sneg je padavina v obliki snežink.

V SSKJ piše, da se samostalnik padavina navadno uporablja v množini, tudi v pomenski razlagi besede sneg v SSKJ je ta samostalnik uporabljen v množini. V Geografskem terminološkem slovarju je geslo padavina (v ednini) in v sestavku so podpomenke sneg, dež, sodra, toča.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Uporaba osebnega svojilnega zaimka ali povratno svojilnega zaimka

Zanima me, ali je v naslednjih primerih pravilna uporaba osebnega svojilnega zaimka ali povratno svojilnega zaimka. V dilemi sem, ker tisti, na katerega se »svojilnost« nanaša, ni del zadevnega stavka.

Gre za naslove, vse pa mora ostati tako, kot je (tudi vejici):

  • Peticija, ki jo vlaga Janez Novak, o osebni težavi v zvezi z njegovim/svojim poklicnim statusom
  • Peticija, ki jo vlaga Janez Novak, o uničenju svoje/njegove hiše zaradi zemeljskega plazu in posledičnem sodnem postopku
  • Peticija, ki jo vlaga Ana Novak, o plačevanju davkov na njeno/svojo pokojnino
  • Peticija, ki jo vlaga Ana Novak, o pretiranih zamudah pri obravnavi njene/svoje prošnje za pridobitev državljanstva

Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ustreznost sklona ob zanikanju

Zasledila sem tako zapisan naslov novice: Varnostni svet ni obsodil napade v Siriji. Bi ne bil v tem stavku za predmet primernejši rodilnik napadov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Variante in besedilne uresničitve frazemov: »razbijati si glavo« in »razbijati si glave«

Brskala sem po SSKJ2 in pri geslu razbijati našla primer strokovnjaki se že dolgo razbijajo glave s tem problemom. Mislim, da bi moralo pisati razbijati si glavo (v ednini) – kot v frazeološkem slovarju. Lahko to v SSKJ2 popravite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Variantni zapis pridevnikov »dveuren« in »dvouren«?

Ali je razlika med dveuren in dvouren?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Večbesedni veznik »kljub temu da« in raba vejice

Vem, da je pravilno Kljub temu da sem šel v trgovino, nisem prinesel kruha. – torej brez vejice (v tem kontekstu, ker je večbesedni veznik). Vendar sem v dvomih, kako je s tem pri Kljub dejstvu da je bila ena izmed najboljših smučark, je na današnji tekmi odstopila. Ali je v drugi povedi za 'dejstvu' vejica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

V ednini ali množini: »Terska dolina« ali »Terske doline«?

Katero poimenovanje je pravilno: Terska dolina ali Terske doline? Na spletu, v geograskih društvih, zgodovinskih zapisih ipd. je namreč najti obe varianti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica

Zanima me, ali pišemo vejico v primerih:

  • otroci, starosti 4 do 5 let;
  • tovorni zaboj, volumna 30 m3.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica ali dvopičje pred alinejnim naštevanjem odvisnih stavkov

Ko sem brala nek članek je v njem pisalo: Cilj raziskave je ugotoviti. Besedi ugotoviti je sledila vejica in potem je sledilo besedilo v novi vrstici (enter) z naštevanjem alinej.

Zanima me ali je za besedo ugotoviti dvopičje ali vejica in zakaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica med sestavinami levega prilastka: tehnični izrazi

Prosim za razlago, kako je z vejico v naslednjih primerih:

  • Polnohodni, prirobnični, kotni, vzmetni, varnostni ventil za pline, pare in tekočine.... ALI Polnohodni prirobnični kotni vzmetni varnostni ventil za pline, pare in tekočine...
  • Rotacijsko, nivojsko stikalo za sipke materiale... ALİ Rotacijsko nivojsko stikalo za sipke materiale...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica ob zvezi »ali še bolje«

Zanima me, kateri zapis spodnje povedi je ustreznejši.

  • Situacije je potrebno obvladovati ali še bolje predvidevati.
  • Situacije je potrebno obvladovati, ali še bolje, predvidevati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica pred predlogom in datumom

Zanima me ali je nujno, da mora biti vejica pred predlogom z in tudi za datumom npr,. v stavčni zvezi: »V vaši vlogi, z dne 31.3.2014, navajate........« ali je pravilno: »V vaši vlogi z dne 31.3.2014 navajate.......«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica pri vezniku »s tem da«

Zanima me, kako je z vejico, ko gre za veznik "s tem da", ko se pojavlja na začetku povedi in ko se pojavlja sredi povedi. Nekaj sem o takšnih veznikih brala tudi v Pravopisu, Episu in Slovenski slovnici, ki govori o sredstvenem odvisniku. Kljub temu nisem povsem prepričana, kaj je prav v spodnjih primerih. Ali je vejica pravilna na obeh mestih? Ali pa se odvisno od tega, kje stoji vejica, spremeni pomen?

Primeri: Ne pomagajte tatovom, s tem da puščate vredne predmete v avtomobilu. Ne pomagajte tatovom s tem, da puščate vredne predmete v avtomobilu.

Starši svojemu otroku ne delajo usluge, s tem da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak. Starši svojemu otroku ne delajo usluge s tem, da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak.

Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave, s tem da nisem poslušala njenih nasvetov. Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave s tem, da nisem poslušala njenih nasvetov.

Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline, s tem da mu rečete ne. Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline s tem, da mu rečete ne.

Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika, s tem da mu je grozil, mirno pogovoriti. Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika s tem, da mu je grozil, mirno pogovoriti.

S tem da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam. S tem, da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica pri zapisu naslova ob imenu

Kateri zapis je pravilen?

  • Miro Simonišek, Cesta bratov Zorko 44, Senovo in Meta Kodrič, Tomšičeva 15, Krško.

  • Miro Simonišek, Cesta bratov Zorko 44, Senovo, in Meta Kodrič, Tomšičeva 15, Krško.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica v povedih z večbesednimi naslovi

Pozdravljeni. Potrebujemo vašo pomoč pri razjasnitvi vprašanja glede neskladenjske rabe vejice, pojasnila v Pravopisu (349-352) pa ne najdem. Gre za primer, ko je odvisnik del enote v stavku, ni pa pomensko del povedi, na primer: Zavod za vzrejo semen, ki kalijo. Če celotno zvezo z odvisnikom prenesem v poved, me zanima, ali bi morala za to zvezo v zadevnem stavku stati vejica, torej na primer: Sprejeli so pravilnik o Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo in poslovnik tega zavoda. Če bi na primer naziv zavoda označili z narekovaji - o "Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo" in poslovniku ... -, ne bi bilo najmanjšega dvoma, da vejica ni potrebna. Po mojem mnenju vejica nima prave vloge niti v primeru zapisa brez narekovajev (tudi sicer zveze ne pišem z narekovaji), mnenja med nami glede vejice pa se krešejo. Lepo prosim še za vaše mnenje (in napotilo, kje v Pravopisu je to obdelano, če je). Hvala lepa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica v primeru, ko imamo prislov in odvisnik povezana z »ali«

Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:

  • Vsak dan ali kadar si zaslužite, prejmete darilo.
  • Ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno, zaustavite računalnik.

V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)

Kaj pa v obratnem vrstnem redu?

  • Darilo prejmete vsak dan ali kadar si zaslužite.
  • Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica za besedno zvezo »glede na navedeno«

Zanima me, ali je v tem stavku za besedno zvezo glede na navedeno vejica: Glede na navedeno je treba izhajati iz vsebine posamezne transakcije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vejica za tremi pikami v dobesednem navedku

Zanima me, ali je za tremi pikami v dobesednem navedku (pred narekovajem) treba napisati še vejico. »To je pa videti nevarno ...(,)« je zašepetal.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Velika ali mala začetnica: »Triglavsko pogorje«

Ali T/triglavsko pogorje zapisujemo z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Velika začetnica pri tujkah, prevzetih iz nemščine

Imam vprašanje – ali pri nemških citatnih besedah (npr. Blitzkrieg) znotraj slovenskega besedila obdržimo tudi pravopisno pravilo velike začetnice ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Velika začetnica v neprvih sestavinah stvarnih lastnih imen

Prosim, da odgovorite na naslednje vprašanje: je pravilno zapisati Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine (ali občine) Lendava? Glede na to, da pišemo župan Občine Lendava, saj gre za stvarno lastno ime, bi po mojem morali pisati besedo 'občine' v prvem primeru tudi z veliko začetnico, kajne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Velika začetnica za vrstilnim števnikom pri imenih prireditev

Zanima me, kako je s prenosom veliek začetnice imena festivala, dogodka, če pred njim stoji vrstilni števnik: Slovenski dnevi knjige, 22. slovenski dnevi knjige, Avtomobilski salon Slovenije, 24. avtomobilski salon Slovenije. Uporabljata se namreč kar obe obliki, v SP pa nisem našla nobene objasnitve tega problema.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vezniki, povedkovniki ... kako jih najti v slovarju ali slovnici

Zelo me zanimajo slovenski vezniki, predvsem arhaični, zato me zelo zanima, kje bi lahko dostopal do kakšnega arhiva z njimi. Svojo srečo sem že preizkusil na portalu Fran.si in to neuspešno, našel pa nisem niti slovarja slovenskih veznikov, kot na primer že obstaja za členke. Zanima me naslednje: Najpomembneje, kje lahko najdem popoln seznam slovenskih veznikov vnesenih v Fran oz. če lahko v njem iščem tudi določeno besedno vrsto ter kako? In drugo, nekoliko nevmesno, če je raba povedkovnika kot besedne vrste še aktualna in zakaj se ne poučuje niti pri podrobnejšem pouku oblikoslovja v srednji šoli ter ali je sploh vnešena v učni načrt? In še, če je v pripravi nova izdaja slovenske slovnice oz. vsaj prenovljena verzija Toporišičeve, in zakaj jezik že tako dolgo ostaja brez resnih sprememb na tem področju? Se zadnjo, četrto izdajo še splača kupiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vihrovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. viharen: začel se je vihrovit april / vihrovito vreme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Vladni »govorec« ali pač »govornik«?

Naj vam »posredujem« vprašanje: prosim, je ustrezno poimenovanje vladni govorec ali pa bi bilo mogoče ustreznejše vladni govornik: ne glede na morebitni uradni naziv bi ga bilo najbrž dobro spremeniti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vlák Frazemi s sestavino vlák:
íti pod vlák, lovíti zádnji vlák, skočíti pod vlák, skòk pod vlák, [šè] ujéti vlák, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, vréči se pod vlák, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vólna Frazemi s sestavino vólna:
posláti kóga po žábjo vólno, pošíljati kóga po žábjo vólno, prêsti žábjo vólno, žábja vólna

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vółna, f. die Wolle; poslati koga po žabje volne = jemanden in den April schicken, Kr.; — srednje volne, von mittelmäßiger Qualität, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vprašáti Frazemi s sestavino vprašáti:
[ráje] ne vprášaj, [ráje] ne vprášajte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

zagospodováti zagospodújem dovršni glagol [zagospodováti] ETIMOLOGIJA: gospodovati
Zaimki: naslonske in polne oblike ter njihov vpliv na pomen povedi

Zanima me, kateri stavek je v slovenščini lepši. Za prvega eni pravijo, da zveni 'bolj slovensko', drugi pa, da je dvoumno (on da svojo dlan na njeno rame ali njeno dlan na njeno rame?). Katera slovnična ravnina sploh to pokriva?

Hvala.

  • Dlan ji je položil na rame.
  • Dlan je položil na njeno rame.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zakaj je v kratici »covid-19« uporabljen vezaj?

Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?

Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).

Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zakaj mi odsvetujejo rabo zveze »ne bom uspel ...«?

Zanima me, ali je pravilna raba Ne bom uspel uporabiti kart. Opozorjen sem namreč bil, da ta zapis ni pravilen in da bi se moral izraziti nekako takole: Ne bo mi uspeli uporabiti kart. Zanima me torej, ali sta možni obe obliki oziroma zakaj prva oblika ni ustrezna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zakaj pišemo »Celje Center« in »Ljubljana center«?

V odgovorih https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1967/pravilen-zapis-ks-tržič-mesto in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1675/pomišljaj-ali-vezaj pišete o (ne)rabi ločil v imenih, niste pa napisali, kdaj se piše center v imenu Ljubljana Center z malo oz. z veliko začetnico (v enem odgovoru pišete z malo, v drugem z veliko začetnico). Prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis črke ć: »Gunduličeva ulica« in »Andrićeva ulica«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis dobesednega navedka brez narekovajev in ločila

V prevodu nekega romana je dobesedni navedek vedno zapisan ležeče, brez narekovajev. Kako je v tem primeru z ločili? Primer: No, kaj praviš?, je vprašal. Si vesela?Gumico za lase!, je vpila. Ugasni glasbo!, je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ...

Vem, da bi bilo pravopisno ustrezno brez vejice za citatom, ampak v tem primeru, ker ni narekovajev in so stavki vzklični ali vprašalni ter se končajo z vprašajem ali klicajem, se potem zdi težje berljivo/razumljivo. Je pa to verjetno vendarle edini dovoljeni način, torej: No, kaj praviš? je vprašal. INGumico za lase! je vpila.

Zanima me, ali bi lahko v takih primerih ostala tudi vejica ali to pač v nobenem primeru ni dovoljeno, ne glede na odsotnost narekovajev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis frazema »pravica skazica«

Zanima me, kateri zapis je pravi:

1. pravica skazica 2. pravica izkazica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis in sklanjanje imena »Gozd - Martuljek«

Ali se piše Gozd - Martuljek z vezajem ali brez? Kako se sklanja v mestniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »korona«

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis pridevniških zloženk s števnikom v prvem delu: »5-hodni/pethodni meni«

Zanima me, ali se pethodni, štirihodni meni itd. piše z vezajem, kot je to v praksi pri petletnem otroku, dvotirni železnici itn. ali obstaja pri tem vprašanju kakšno drugo pravilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis starostnega obdobja

Zanima me, kako je pravilno ((ne)uporaba pike za številko in sklon):

  • osebe, stare med 21. in 50. leti ali osebe, stare med 21 in 50 let;
  • osebe med 51. in 65. letom starosti ali osebe med 51 in 65 let starosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis začetnice v imenih planinskih poti

Zanima nas pravilni zapis začetnice v imenih planinskih poti: Kremžarjeva pot na Kočno, Frischaufova pot na Mlinarsko sedlo, pa Slovenska/slovenska, Lovska/lovska pot na Ledine. Se imena planinskih poti pišejo z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis zloženke »poslovnoinformacijski«

Zanima me, kako pravilno zapisati naslednjo zloženko: poslovno informacijski sistem ali poslovno-informacijski sistem.

V praksi se pojavljata obe različici.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis zloženke s sestavino »narodno..«

Zanima me, kako je pravilno:

  • Bil je narodnozaveden/narodno zaveden Slovenec.

V SP namreč najdem:

  • národnozavéden -dna -o; bolj ~  biti ~

in pri iztočnici

  • národno ozirn. prisl. (á) ~ mešano ozemlje; ~ zaveden.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis zloženk z »bio« in »eko«

Zanima me pravilni zapis bio in eko hiša. Ali je treba zapisati besedi skupaj, npr. biohiša ali narazen (bio hiša). Pomensko na področju gradnje hiš beseda bio vsebinsko označuje hiše, zgrajene iz naravnih materialov, beseda eko pa visokotehnološke hiše (nizkoenergijske, pasivne). V medijih se namreč dosledno zapisuje bio hiše. Kako se pravilno zapiše naslov Gradnja bio in eko hiš. In še, zakaj zapišemo pasivna hiša z dvema besedama, če bi bil vaš odgovor, da zapišemo biohiša skupaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis z veliko ali malo začetnico: občina/Občina

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

  • Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zaradi »česa« ali »česar«?

Zanima me, kateri izmed sledečih primerov je bolj primeren in zakaj:

Posledično je doživljal občutke sramu, zaradi česar je bil pogosto v konfliktu s svojimi bližnjimi.

ali

Posledično je doživljal občutke sramu, zaradi česa je bil pogosto v konfliktu s svojimi bližnjimi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

zélnik Frazemi s sestavino zélnik:
hodíti kómu v zélnik, hója v zélnik kóga, kàj je zráslo na zélniku kóga, kàj ni zráslo na zélniku kóga, kôzla v zélnik spustíti, skakáti kómu v zélnik, skočíti kómu v zélnik, tó je zráslo na zélniku kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zloženka iz besedne zveze »predelava mesa« se piše z vezajem ali brez?

Kako je prav: mesnopredelovalna ali mesno-predelovalna industrija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zveza črke in števke: športne skupine U16

Kako se pravilno zapiše kategorija v športu, U-16, U16 ali U 16 in zakaj? V praksi namreč ni enotnega zapisovanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zveza črke in števke (3)

Hišne številke s črko v SP 2001 niso opredeljene, ali se te črke zapisujejo z veliko/malo črko in pa ali se številko in črko piše (ne)stično. Lahko podate pravilni zapis spodnjega primera?

Primer:

  • 35a ali 35 a

oziroma

  • 35A ali 35 A

V knjigi Pravopisni priročnik (iz leta 2000) avtorja Jožefa Skaze je izrecno pravilna le različica s presledkom (35 a). Zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ženska dvojina: »midve sva šle«

S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ženska oblika priimka »Remic«

Zanima me, kako se pravilno predstavim s priimkom Remic: Remiceva ali Remičeva.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ženske oblike poklicev: »kemičarka«, »mehaničarka«

Kakšni sta ženski obliki poklicev kemik – kemičarka in tekstilni mehanik - tekstilna mehaničarka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ženski spol in samostalnik »vodja«

Zanima me, ali obstaja kak pomislek proti rabi oblik vodja ali vodinja oz. vodjinja kot ženske ustreznice moškemu oz. katera oblika je priporočljiva.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Živa glasba ali glasba v živo?

Je prav, če rečemo, da vabimo na prireditev z živo glasbo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

žívi snég -ega snegá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Število zadetkov: 407