arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]

1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti
1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa

2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vnúkov vnúkova vnúkovo pridevnik [wnúkou̯ wnúkova wnúkovo]

1. ki je v zvezi z vnukom 1., pripada vnuku 1.
1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju z vnukom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑vnuk

1. hčerin ali sinov sin

1. hčerin ali sinov sin

1. hčerin ali sinov sin

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.