.baPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšavaIZGOVOR: [píka bə̀á] in [píka béá]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
BiHPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 BiH-a tudi BiH samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
IZGOVOR: [bíh], rodilnik [bíha] tudi [bíh]
BESEDOTVORJE: BiH-ov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
BiHPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 BiH samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
IZGOVOR: [bíh], rodilnik [bíh]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
BíH BíH-a tudi BíH -- m (ȋ; ȋ) Bosna in Hercegovina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bogomilPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog bogomila samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [bogomíl], rodilnik [bogomíla]
BESEDOTVORJE: bogomilov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
BosanecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Bosanca tudi Bosenc Bosenca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [bosánəc], rodilnik [bosánca] tudi [bósenc], rodilnik [bósenca]
BESEDOTVORJE: Bosančev tudi Bosenčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
BosankaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Bosanke tudi Bosenka Bosenke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [bosánka], rodilnik [bosánke] tudi [bósenka], rodilnik [bósenke]
BESEDOTVORJE: Bosankin tudi Bosenkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bosanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog bosanska bosansko tudi bosenski bosenska bosensko pridevnikIZGOVOR: [bosánski] tudi [bósənski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bosansko-hercegovskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog bosansko-hercegovska bosansko-hercegovsko tudi bosensko-hercegovski bosensko-hercegovska bosensko-hercegovsko pridevnikIZGOVOR: [bosánsko-hercegôu̯ski] tudi [bósensko-hercegôu̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Bósna -e ž (ọ̑) pog., ekspr., navadno kot podkrepitev, v zvezah: kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna saj je vseeno;
tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna o tem ne bomo več govorili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
BosnaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Bosne samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Bosni in Hercegovini
IZGOVOR: [bósna], rodilnik [bósne]
BESEDOTVORJE: Bosanec tudi Bosenc, Bosanka tudi Bosenka, Bosančev tudi Bosenčev, Bosankin tudi Bosenkin, bosanski tudi bosenski
ZVEZE: in mirna Bosna
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Bósna -e ž, zem. i. (ọ̑) |pokrajina v Bosni in Hercegovini|: v ~ibósenski -a -o [sə] in bosánski -a -o (ọ̑; á; ȃ)Bósenc -nca [sə] in Bosánec -nca m z -em preb. i. (ọ̑; á; ȃ)Bósenka -e [sə] ž, preb. i. (ọ̑)Bósenčev -a -o [sə] (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Bósna Frazemi s sestavino Bósna:
[in] mírna Bósna,
[pa] mírna Bósna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Bosna ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Bosna in HercegovinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Bosne in Hercegovine samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Bosna in Hercegovina
IZGOVOR: [bósna in hercegovína], rodilnik [bósne in hercegovíne]
BESEDOTVORJE: bosansko-hercegovski tudi bosensko-hercegovski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Bósna in Hercegovína -e ~ -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |evropska država|: v ~i ~ ~ibósensko-hercegôvski -a -o [sə] (ọ̑-ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Bòsnia -e ž Bosna: Boznio KŠ 1771, A5b; Bosnia AI 1875, kaz. br. 3; Z-Bosnie Na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; V-Bosnii lidjé AI 1875, kaz. br. 3; zadoubo Bosnio KOJ 1848, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bošnjaško-hrvaškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog bošnjaško-hrvaška bošnjaško-hrvaško pridevnikIZGOVOR: [bošnjáško-hərváški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
HercegovecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hercegovca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [hercegôvəc], rodilnik [hercegôu̯ca]
BESEDOTVORJE: Hercegovčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
HercegovinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hercegovine samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Bosni in Hercegovini
IZGOVOR: [hercegovína], rodilnik [hercegovíne]
BESEDOTVORJE: Hercegovec, Hercegovka, Hercegovčev, Hercegovkin, hercegovski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
HercegovkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hercegovke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [hercegôu̯ka], rodilnik [hercegôu̯ke]
BESEDOTVORJE: Hercegovkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
hrvaško-bošnjaškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog hrvaško-bošnjaška hrvaško-bošnjaško pridevnikIZGOVOR: [hərváško-bošnjáški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
míren -rna -o prid., mírnejši (í ī) 1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je;
njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave 2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni;
kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve // ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti 3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled;
njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost 4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki;
danes so bili otroci mirni / mirno vedenje // ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno 5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje;
voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje 6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve;
mirno življenje / želi si mirne službe 7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času;
to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti 8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo 9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja // knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjomírno
prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
míren Frazemi s sestavino míren:
[in] mírna Bósna,
míren kot ólje,
mírna krí,
mírne dúše,
mírno krí,
ne iméti mírnega trenútka,
obdržáti mírne žívce,
ohrániti mírne žívce,
ohraníti mírno krí,
[pa] mírna Bósna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Mláda Bósna -e -e ž, stvar. i. (á ọ̑) zgod. |politično gibanje pred prvo svetovno vojno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Pomen pridevnika »postjugoslovanski«Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.
Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.
Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Pregibanje kratic in zapisovanje sklonil
Kako pregibamo kratice, npr. SMS in MSN? Ali jih pišemo z veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
SarajevčanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Sarajevčana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [sárajẹu̯čan], rodilnik [sárajẹu̯čana]
BESEDOTVORJE: Sarajevčanov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Slovenski pravopis in prebivalska imena: »Bosanci« ali »Bosenci« ali ...
Zanima me stališče slovenistične stroke do vseh besed, izpeljanih iz poimenovanja Bosna, tj. pridevnikov in poimenovanj za prebivalca/prebivalko, zlasti v luči navedb v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in v SSKJ2, kjer se na prvem mestu ali izključno pojavljajo oblike z e (bosenski, Bosenc, Bosenka, Bosenčev). Ali niso te navedbe v navzkrižju z rabo, ki povečini izpričuje oblike z a (Bosanec, bosanski itd.)?
Kako to, da v Pravopisu pri podiztočnicah bosenski in Bosenc obstajata dvojnici bosanski in Bosanec, pri podiztočnicah Bosenka in Bosenc pa analognih *Bosanka in *Bosančev ni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Slovenski pravopis in prebivalska imena: »Bosanci« ali »Bosenci« ali ... (2)
Razmišljam o besedotvornih različicah zemljepisnega imena Bosna, tj. (prednostno) Bosenc in Bosanec, navedenih v SP 2001. Vsekakor namreč prevladuje raba Bosanec, saj se Bosenc zdi nekoliko čudno in ne gre ravno v uho. Različica Bosanec – kljub njeni prednostni različici Bosenc – očitno ne bo izpodrinjena iz vsakdanje rabe, pisno in ustno, saj je navada pač železna srajca. (Mogoče bi bilo vredno poskusiti z boljše zvenečo različico Bosnec/bosneški, toda potem nastane težava pri tvorbi ženske oblike, saj se oblika Bosneka sliši grozno.)
Zakaj se je sestavljavcem SP 2001 zdelo smiselno poskusiti izboljšati te izpeljanke? Kakšna je pravzaprav prednost e (bosenski) pred a (bosanski) v tem primeru?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Ujemanje: »Bosna in Hercegovina« je država ...Če se ime Bosna in Hercegovina znajde v stavku v vlogi osebka, v katerem številu je treba pisati povedek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.